Niski stročji fižol, priljubljena vrtnina v številnih domačih vrtovih, spada med metuljnice in izvira iz Južne Amerike. Je ena prvih vzgojenih rastlin, ki je tisočletja nazaj že dokazovala svoje številne prednosti. Užitni so tako stroki kot semena, fižolova zrna.
Splošne značilnosti in pomen fižola
Fižol je najbolj razširjena stročnica v naši regiji in je tradicionalna slovenska kultura, saj so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo že pred davnimi časi. Rastlina zraste v višino okoli 0,5 metra in ne potrebuje opore. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju je postal nepogrešljiv del prehrane. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragocen kot hrana in kot seme za prihodnje rodove. Fižol je bil ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja ne le prehransko varnost, temveč tudi sposobnost prilagajanja različnim podnebnim razmeram.
Prehranske vrednosti
Fižolovi stroki niso le raznolike oblike in okusa, ampak so tudi izjemno koristni za naše zdravje. So bogati s hranili, kot so vitamin K, C, B kompleks, mangan, baker in so odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale.
Sposobnost vezave dušika
Zanimivo je tudi, da ima fižol sposobnost vezave dušika iz zraka, kar mu omogoča, da ustvari kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Ta sposobnost, s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, fižol uvršča med izredno pomemben člen ekološkega vrtnarjenja, saj sam obogati tla s hranilom dušikom iz zraka.
Izbira sort in njihove značilnosti
Poznamo veliko različnih barv strokov in semen; stroki so lahko rumeni, zeleni, vijolični ali pisani, stroki pa ploščati ali okrogli. Dolžina strokov je različna, od kratkih do pol-dolgih in dolgih. Število semen v stroku je odvisno od sorte fižola in je lahko med 2 in 9.
Za pridelavo stročjega fižola mora strok biti brez močno izražene niti in brez notranje membrane ali luskinaste opne, ki se oblikuje v notranjosti stroka okrog fižolovega zrna. Pri fižolu za zrnje se v notranjosti stroka oblikuje močneje izražena pergamentna membrana, ki stroku, ko je zrel, omogoči, da poči in ga zato laže luščimo. Pri fižolu za zrnje je barva cveta sortna značilnost: če so cvetovi barvasti, bo zrnje fižola barvasto, beli cvetovi pa nakazujejo na belo zrnje fižola. Fižol s pisanimi stroki je praviloma namenjen spravilu zrnja.
Priljubljene sorte nizkega fižola
- Med najbolj znane nizke stročje fižole pri današnji vzgoji sadik spadajo Cannelino, Maxi in Dior.
- Nizek fižol za zrnje vključuje sorto Borlotto lingua di fuoco nano.
- Včasih smo pridelovali nizki fižol sort Berggold z rumenimi in Top Crop z zelenimi, okroglastimi stroki. Danes so na voljo tudi nove sorte, med njimi Doge, Antea in podobno.
Druge vrste stročnic
Medtem ko sta fižol in grah morda glavni zvezdi sveta stročnic, obstaja še veliko več sort. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol so manj znani člani fižola, ki obogatijo jedi z okusom in prinašajo številne koristi za zdravje. Leča in čičerika, dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu, so izjemno prilagodljive kulture in jih je enostavno vzgojiti na vašem vrtu.
Setev in sajenje nizkega fižola
Fižol godi toplota, slabo pa prenaša ekstremno poletno vročino in sušo. Ni ga priporočljivo sejati na vetrovne in senčne lege. Vse vrste fižola so občutljive na zmrzal in nizke temperature, zato je pri načrtovanju časa setve potrebno upoštevati podnebne razmere vaše regije.
Optimalen čas in temperatura
- Niski stročji fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta.
- Optimalen čas za sajenje fižola je, ko so temperature tal dosegle približno 10 stopinj Celzija.
- Ker setev nizkega fižola v prehladno zemljo pomeni slab vznik rastlin, pogosto pa tudi oslebljene in bolne rastline, se prepričamo, da ima zemlja vsaj 8 °C. Bolj kot toplota zraka je pomembna temperatura tal, ki mora za setev biti blizu 15 °C.
- V severnih regijah se priporoča setev konec aprila ali v začetku maja, možno pa je sejati tudi v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali. V južnih regijah je setev lahko prej, celo mesec dni prej.
Priprava semena in sadik
Fižol že med kalitvijo zahteva več toplote. Pred setvijo semena čez noč namočite v mlačno vodo, kamilični ali žajbljev čaj. To se še posebej priporoča pri domačem ali nerazkuženem kupljenem semenu, saj lahko to prepreči morebitno okužbo. Če se nam mudi, si lahko na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in jih ob pravi temperaturi presadimo na prosto v maju. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi. Lahko pa nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike in z njimi nadomestimo morebitna prazna mesta na gredi.
Način in razdalja setve
Za razliko od visokega fižola ga ne sejemo v kupčke, pač pa v vrste, pri čemer pazimo na primerne razdalje, ki se od sorte do sorte nekoliko razlikujejo. Nizki fižol sejemo v vrste, ki so med seboj oddaljene od 30 do 50 centimetrov, odvisno od sorte. V vrsti na 10 cm posejemo 1 do 2 zrni. Pritlikave nizke sorte fižola pa sadimo 25 do 50 cm narazen. Na gredi širine 75 cm imamo lahko dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje).
Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih ali v več manjših intervalih skozi sezono. Z zadnjo setvijo nizkega fižola lahko opravimo pozno poleti. Agronomka Miša Pušenjak svetuje, da lahko fižol za pobiranje strokov sejemo vse do konca avgusta, nizkega za pridelavo zrnja pa do začetka avgusta.
Nega in oskrba fižola med rastjo
Za uspešno vzgojo fižola je potrebno poskrbeti za rodovitna tla, ki so bogata z organsko maso.
Gnojenje
Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom, saj si s pomočjo bakterij na koreninah sam obogati tla z dušikom iz zraka. Dodatnega gnojenja torej ni potrebno. Tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom. Če so tla v vrtu dobro založena, pa posebnega gnojenja ne potrebuje. Fižola nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker mu to bolj škodi kot koristi.
Zalivanje
Skozi celotno rastno dobo je pri fižolu potrebno redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Fižol namakamo v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko (v vročem poletju največ dvakrat na teden). Pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Posebej pozorni pa moramo biti, da se med namakanji zemlja ne izsuši, ali da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Do vznika ga zalivamo dnevno in to v manjšem odmerku. Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek iz alg.
Dodatna nega
- Osipavanje: Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine. V času rasti ga 2 do 3 krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov.
- Zastirka: Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Zastirka pomaga, da so tla vlažna in ščiti pred izsuševanjem.
- Magnezij: Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo tekoči magnezij.
- Vročina: Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Ta pojav je močnejši ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. V suhem in vročem poznem poletju je treba setve senčiti, saj tako zmanjšamo zalivanje in potrebe po vodi.
- Podpora: Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal.
Mešani posevki in kolobarjenje
Niski stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, saj ga lahko umestite med različne vrtnine. Najbolje ga je saditi ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. V domačih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, brstičnega ali kodrolistnega ohrovta, cvetače, brokolija in drugih kapusnic.
Niski fižol lahko sadite tudi ob jagode, solato, rdečo peso, zeleno in krompir (ko ga zadnjič ogrnemo). Rastline fižola lahko nudijo senco solatnicam, cvetači in brokoliju. Z zrnatimi stročnicami popestrimo in izboljšamo kolobar, saj so izrazite ugodilke za tla. Fižol je dober predposevek za večino drugih vrst zelenjave, ki porabijo ustvarjen dušik v zemlji, kot so kapusnice, plodovke (kumare, bučke, paprika, paradižnik) in gomoljnice (krompir).
Dobri in slabi sosedje
- Dobri sosedje: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir.
- Slabi sosedje: grah, bob, česen, čebula, por.
Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma, da se preprečijo bolezni in izčrpavanje tal.
Bolezni in škodljivci
Ko se ukvarjamo z vzgojo strokov in semen fižola, se soočamo z različnimi izzivi. Za preventivo in zaščito rastlin je pomembna dovolj velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena in dobro kolobarjenje.
Škodljivci fižola
- Polži: Pogosto se pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli rastlin, za seboj puščajo sledove sluzi. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam. Predčasno v začetku aprila si vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži.
- Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Njihova prisotnost lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino. Mešane gredice s šetrajem fižol ščitijo pred napadom črnih uši. Z namočenimi listi rabarbare lahko zatiramo listne uši ter ostale škodljivce.
- Pršice: V vročem poletju so na fižolu opaziti tudi pršice.
- Hrošček fižolar: Je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn.
- Bramor: Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju.
- Ličinke fižolove koreninske muhe: Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju.
Bolezni fižola
- Mastna fižolova pegavost: Ta bolezen povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se rja pojavi na listih, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Ta bolezen povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola. Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.
Za zaščito rastlin pred temi težavami so na voljo organska sredstva za krepitev rastlin in zatiranje škodljivcev ter bolezni, ki delujejo preventivno in dolgotrajno, ter so varna za okolje in ljudi.
Pomembno opozorilo: Surovi zrel fižol je strupen!
Pobiranje in shranjevanje
Pobiranje mladih strokov in puščanje, da nekateri zorijo z žetvijo fižola, so ključni koraki za uspešno vzgojo fižola.
Pobiranje stročjega fižola
S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju. Stroke trgamo sproti, redno in vse dokler rodi, ker tako cveti še naprej. Ob pobiranju ga ne trgamo, ampak pazljivo odstranjujemo. Pobiramo mlade in sveže stroke, ki še nimajo izraženih niti, od velikosti 8 cm naprej. Preverimo jih tako, da se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Redno nabiranje mladih strokov spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo.
Pobiranje fižola za zrnje
Fižol za zrnje obiramo, ko so stroki polni in nabrekli, oziroma ko se stroki na rastlini posušijo. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ta postopek običajno traja od 7 do 13 tednov, odvisno od sorte in pogojev vzgoje.
Po spravilu fižola rastlin ne pulimo, ampak jih razrežemo z vrtno kosilnico, nadzemni del porežemo, korenine pa pustimo v tleh. Listno maso lahko uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Skladiščenje
- Sveži stroki: Sveže nabrani mladi stroki so najboljši. Na hladnem počakajo teden dni.
- Viški stročjega fižola: Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Lahko se tudi zamrznejo za kasnejšo uporabo.
- Mlada (sveža) zrna: Odlično se shranijo, če jih zamrznemo.
- Zrela in suha zrna: Shranimo jih v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.