Če živite zdravo, verjetno jeste veliko sadja in zelenjave. Ker nimamo vsak dan časa za nakup svežih zalog, pogosto kupimo večjo količino naenkrat. Vendar se zelenjava in sadje lahko hitro pokvarita, zmehčata in plesnita, če ju ne hranimo pravilno. To povzroča nepotrebne organske odpadke, ki jih lahko preprosto preprečimo s pravilnim shranjevanjem. Spodaj so zbrani predlogi in preverjene metode za podaljšanje svežine narezane in cele zelenjave.
Splošna pravila shranjevanja zelenjave
Sveža zelenjava je osnova zdrave prehrane, a se hitro pokvari, če je ne shranjujemo pravilno. V povprečnem gospodinjstvu se zavrže kar 30 % kupljene sveže zelenjave. Poznavanje osnovnih pravil lahko podaljša njeno svežino, ohrani hranilno vrednost in zmanjša količino odpadkov.
Izbira in priprava zelenjave pred shranjevanjem
- Že pri nakupu bodite pozorni na čvrsto, lepo obarvano zelenjavo brez znakov uvelosti, nagnitja, plesni ali mehanskih poškodb.
- Med transportom domov pazite, da zelenjave ne poškodujete.
- Za shranjevanje izberite le kakovostno, lokalno zelenjavo, ki nima poškodb in ni pretirano zrela. Poškodovani ali nagniti plodovi lahko hitro okužijo ostalo zalogo.
- Večine zelenjave pred shranjevanjem ne peremo, saj dodatna vlaga pospešuje gnitje. Vedno jo operemo tik pred zaužitjem ali predelavo.
Vpliv temperature in svetlobe
- Načeloma velja, da je treba zelenjavo shranjevati v hladnem in temnem prostoru, ker se pri visokih temperaturah in izpostavljenosti sončni svetlobi hitro pokvari.
- Svetloba sproži zelenenje pri krompirju in pospeši kalitev pri čebuli.
Vpliv etilena
Nekatero sadje in zelenjava oddajata plin etilen, ki pospešuje zorenje in posledično kvarjenje drugih živil. Zato je pomembno, da etilenskih sproščevalcev ne shranjujemo skupaj z zelenjavo, ki je občutljiva na ta plin.
- Etilenski sproščevalci: jabolka, avokado, banane, hruške, paradižnik, nektarine, breskve, slive.
- Občutljiva živila: brokoli, korenje, kumare, solata, zelje, kivi, por, krompir.
- Rešitev: Hranite jih ločeno - v različnih predalih ali celo v papirnatih vrečkah.
Pravilna embalaža
Zrak in vlaga sta glavna sovražnika svežine. Pri shranjevanju je ključnega pomena pravilna embalaža:
- Listnato zelenjavo ovijemo v papirnato brisačo in shranimo v zaprti posodi.
- Korenje hranimo v plastični ali stekleni posodi z nekaj vode (vodo menjamo vsakih nekaj dni).
- Kumare in bučke shranimo neoprane v perforirani vrečki.
- Redkvice: Najprej jim odstranimo liste. Nato jih lahko shranimo v zaprti posodi z nekaj vode, ki jo menjamo vsakih nekaj dni, ali zavite v vlažno papirnato brisačo in pospravljene v vrečki v hladilniku.
SONIA - SHRANJEVANJE SADJA IN ZELENJAVE
Shranjevanje posameznih vrst zelenjave
Artičoke
Hranite jih v neprodušno zaprti posodi, pred tem pa jih rahlo popršite z vodo. Surovih artičok se ne zamrzuje, zato jih prej blanširajte, nato pokapajte z limoninim sokom, da preprečite potemnitev, zaprite v posodo ali vrečko in shranite v zmrzovalnik; zdržijo do 10 mesecev.
Avokado
Pri sobni temperaturi najdlje zdrži v papirnati vrečki. Če želite pospešiti zorenje, poleg njega položite jabolko. Narezan avokado shranite v posodi skupaj z nekaj narezane čebule in zaprite.
Bazilika
Ni zelo obstojna. Ne mara mraza niti mokrote. Najboljši način je, da jo naložite (tako da lahko diha - ne preveč natlačeno) v neprodušno posodo/kozarec. V posodo poleg nje vstavite majhen vlažen kos papirnate brisače, ki ga menjate vsak dan. Posodo/kozarec z baziliko postavite na hladnejši predel pulta.
Brokoli
Hranite v odprti posodi v hladilniku. Lahko ga zavijete v vlažno krpo, preden ga daste v hladilnik. Brokoli je občutljiv na etilen, zato ga shranjujte ločeno od etilenskih sproščevalcev.
Brstični ohrovt
Če ste ga kupili na strženu, tega ne režite stran, ampak ohrovt s strženom vred položite v hladilnik; zdrži tudi v kakem drugem hladnem prostoru.
Bučke
Nekaj dni zdržijo tudi na hladnem pultu. Če jih boste uporabili kasneje, jih zavijte v krpo in postavite v hladilnik. Zdržijo 4-5 dni, vendar jih ne perite pred shranjevanjem.
Cvetača
Zdrži dlje časa v zaprti posodi v hladilniku, ampak je najboljša tisti dan, ko jo kupimo.
Čebula
Hranite jo v hladnem, temnem in suhem prostoru (do 15 stopinj). Naj bo dobro prezračena, zato jih ne nalagajte eno na drugo - če visi v vencu, je morda še najbolje. Zdrži 2-3 mesece. Ne shranjujte čebule poleg krompirja, saj se s kemijsko reakcijo pospeši razpadanje obeh. V vrečko z čebulo lahko dodate žličko soli in nekaj suhih čajnih listov; sol vpija vlago, čaj pa deluje kot antiseptik.
Česen
Najdlje zdrži v mrzlih, temnih prostorih. Pri temperaturi do 16 ⁰C zdrži 3-5 mesecev. Ne shranjujte ga v pretoplih ali preveč vlažnih prostorih. Če ga shranjujete v vrečki, mu dodajte žličko soli in nekaj suhih čajnih listov. Nato vrečko tesno zavežite. Sol vpija vlago, čaj pa deluje kot naravni antiseptik, ki zavira razvoj plesni.
Gobe
Gobe ne razpakirajte, ampak jih dajte v hladilnik v originalni embalaži. Če potrebujete samo gobo ali dve, pretrgajte vrečko/pokrov na robu in vzemite ven, kar potrebujete. Nato pokrijte s papirnato brisačo in še enim slojem folije. Če jih razpakirate, jih v hladilnik shranite v papirnati vrečki in ne plastični, saj bo ta pospešila razpadanje.
Grah
V hladilniku naj bo v odprti posodi. Ne luščite ga pred uporabo.
Jajčevci
V hladnem prostoru zdržijo tudi zunaj hladilnika. Ne perite jajčevcev, ker jim dodatna vlaga okoli listov ne ustreza. Če jih hranite dlje časa, jih namestite v spodnji predal v hladilniku.
Koleraba
Ima najraje hladno, temno in vlačno klet. Zdrži tudi v zaprti posodi v zaprtem predalu v spodnjem delu hladilnika - tako ohranja vlago.
Korenje
Da bo dlje ostalo sveže, mu odrežite zeleni del. V hladilniku naj bo v zaprti posodi z veliko vlage - povijte ga v mokro krpo ali pa vsaka dva dni operite v hladni vodi. Pred shranjevanjem korenja v kleti ga ne perite, zemljo le rahlo otresite. Odrežite listje, vendar ne preveč agresivno - pustite kratek vrat. Zložite v gajbice in jih zasujte z rahlo vlažnim peskom ali žagovino neiglavcev, kar stabilizira vlago in preprečuje dotikanje.
Koromač
Če ga porabite v dveh dneh, ga lahko pustite zunaj hladilnika na pultu. Postavite ga pokonci v kozarec ali posodo z vodo (podobno kot zeleno).
Koruza
Če je res nuja, jo neolupljeno hranite v odprti posodi na sobni temperaturi, vendar ima najboljši okus takoj, ko je utrgana ali kupljena. Koruzo neolupljeno ali olupljeno lahko hranimo tudi v hladilniku. Olupljeno koruzo zavijte v alufoijo.
Krompir
Najbolje se počuti v hladnem, temnem in suhem prostoru; na primer v gajbici, v temnem koncu shrambe, lahko pa ga imate tudi v papirnati vreči. Ne shranjujte ga poleg čebule. Za preprečevanje kaljenja ga popršite z mešanico 200 g prečiščene vode, 20 g kisa in 5 g sode bikarbone, posušite na zraku in shranite v leseni škatli ali kartonskem zaboju. Krompir po spravilu pustite nekaj dni v temnem in zračnem prostoru, da se kožica utrdi. Shranjujte ga v temnem prostoru z nizkimi temperaturami, da ne začne prezgodaj kaliti.
Kumare
Zavijte jih v vlažno krpo in položite v hladilnik, kjer ostanejo sveže en teden. Če jih nameravate pojesti en ali dva dni po nakupu, zdržijo tudi na hladnem zunaj hladilnika.
Okra (Jedilna oslez)
Okra ne mara vlage. S suho brisačo ali krpo vred jo položite v neprodušno posodo. Pred shranjevanjem je ne perite.
Paprika
Operite jih samo, preden jih boste pojedli, saj jim vlaga skrajša dobo shranjevanja. Paprike (sladke/pekoče/feferoni) v plastični vreči postavite v spodnji predal v hladilniku. Zelene paprike ostanejo sveže dlje kot rdeče in oranžne. Zdržijo 1-2 tedna v hladilniku in do 10 mesecev v zmrzovalniku. Pred zmrzovanjem jih narežite na rezine in porazdelite na peki papir/pladenj, dokler ne zmrznejo.
Paradižnik
Nikoli ga ne dajajte v zmrzovalnik (razen kuhanega). Odvisno od zrelosti, vendar paradižnik lahko zdrži v shrambi tudi do dva tedna. Ko je popolnoma dozorel, ga dajte v hladilnik, kjer bo zdržal 2-3 dni. Če bi radi pospešili zorenje, ga dajte v papirnato vrečko skupaj z jabolkom. Paradižnika ne smete prati pred shranjevanjem. Namesto pranja ga samo obrišite s suho krpo, nato čez pecelj namestite majhen košček lepilnega traku, kar zatesni mesto, kjer bi sicer izgubljal vlago.
Pastinak
Pastinak dajte v odprto posodo in jo postavite v spodnji predal v hladilniku ali pa ga kot korenje zavijete v vlažno krpo in daste v hladilnik. Primerna je tudi plastična vrečka.
Pesa
Odrežite zelenje (a ga ne mečite stran), da jo ohranite čvrsto. Če zelenja ne odstranite, bo to posrkalo vlago iz korena, zaradi česar bo izgubila okus in čvrstost. Peso ne perite, položite jo v odprto posodo, ki jo pokrijete z mokro brisačo/krpo. Pesino zelenje hranite v hladilniku v neprodušni posodi, zelenje pa naj bo rahlo vlažno.
Poletne buče (patišon)
Tudi narezana zdrži na hladnem pultu nekaj dni.
Por
Zavijte ga v mokro krpo ali položite v posodo z nekaj vode (1 cm). Tako lahko ostane tudi dva dni zunaj hladilnika.
Rabarbara
Zavijte v vlažno krpo in v hladilnik položite v odprto posodo.
Radič
V hladilniku ga imejte v odprti posodi z mokro krpo na vrhu ali pa v zaprti plastični vrečki. Ne perite ga pred shranjevanjem v hladilniku.
Redkvica
Odstranite zeleni del (tega hranite ločeno), da ne povleče dodatne vlago iz korenin. Redkvice dajte v odprto posodo in jo pokrijte z mokro krpo.
Repa
Odstranite zelenje (hranite ločeno) enako kot pri redkvicah in pesi, hranite jih v odprti posodi skupaj z vlažno krpo.
Rukola
Podobno kot zelena solata v hladilniku ne sme biti mokra. Operete jo v mrzli vodi, pustite, da se voda odteče, in jo dobro posušite s sušilnikom za solato.
Solata
Vlažno hranite v neprodušni posodi v hladilniku. Pred shranjevanjem v hladilniku je ne perite. Hladilnik obožuje vsa zelenolistna zelenjava. Dlje zdrži, če jo hranimo suho, neumito in nerezano. Če pa to storimo, je pomembno, da jo pred nadaljnjo hrambo dobro posušimo.
Stročji fižol
Rad ima vlago, ne pa mokrote. Mokro krpo položite preko odprte posode in postavite v hladilnik.
Sveži fižol
Olupljena sveža zrna hranite v odprti posodi v hladilniku, a jih je treba čim prej pojesti. Če jih ne porabimo takoj, jih je najbolje zamrzniti.
Šparglji
V šopu jih namestite v kozarec z vodo, pri tem naj imajo prostor za dihanje. Pri sobni temperaturi bodo tako zdržali en teden. Šparglje je treba zaviti v vlažno krpo za shranjevanje v hladilniku.
Špinača
Hranite jo v odprti posodi, najbolje v spodnjem predalu hladilnika. Potem ko pridete z vrta ali trgovine, jo čim prej postavite na hladno - špinača obožuje mraz.
Zelena
Korenino zelene zavijte v mokro krpo in postavite v spodnji predal hladilnika. Zelena zdrži tudi na pultu, če jo daste v posodo z nekaj vode.
Zeleni paradižnik
Hranite ga v hladnem prostoru stran od sonca, da ostane zelen.
Zelenolistna zelenjava (drobnjak, špinača, listnati ohrovt, ...)
Odstranite trakove, poveze, pentlje, elastike ali kar koli drugega, kar jo veže tesno skupaj, zato da zadiha. Dajte jo v neprodušno posodo, v katero prej namestite mokro krpo ali brisačo. Ta bo ohranjala njeno svežino.
Zelišča
Zaprta posoda s svežimi zelišči v hladilniku zdrži do enega tedna. Življenjsko dobo peteršilja in mnogih zelišč lahko podaljšamo tako, da iz njih naredimo šopek, okoli njega pa ovijemo nekaj vlažnih papirnatih brisač.
Zelje
Na hladnem (na pultu, v shrambi) zdrži do enega tedna, v hladilniku (v spodnjih predalih) pa več. Olupite zunanje liste, če začnejo veneti, vendar ga ne perite. Zelje po enem tednu začne izgubljati vlago, zato ga porabite čim prej. Za daljše shranjevanje odstranite zunanje poškodovane liste in odrežite spodnji del stebla. Nato pripravite mešanico soli, sladkorja in nekaj kapljic žganja, s katero natrite osnovo zeljne glave, nato jo ovijte v prozorno folijo in postavite v hladen prostor (klet). Shranjujte cele glave, z nekaj zunanjimi listi, ki varujejo pred izsušitvijo. Odrežite koren, a pustite kratek kocen. Glave zlagajte tako, da zrak kroži.
Zimske buče
Hranite jih v hladnem, temnem in dobro prezračenem prostoru. Zdržijo 1-2 meseca. Pridelovalci pravijo, da buče pridobijo na sladkosti, če jih zorimo 1 teden, preden jih pripravimo. Buče pustite vsaj teden dni v suhem prostoru, da se povrhnjica zaceli in pecelj otrdi.
Shranjevanje sadja
Jabolka
Hranite jih na hladnem pultu ali polici, kjer zdržijo do dveh tednov. Za daljši čas jih naložite v kartonsko škatlo in postavite v hladilnik ali hladno klet, kjer zdržijo več mesecev. V hladilniku zdržijo 7-10 dni. Jabolka oddajajo etilen, zato jih shranjujte ločeno od etilenu občutljive zelenjave.
Banane
Ko jih prinesete domov, jih ločite - ne puščajte jih v šopu, saj bodo tako hitreje dozorele. Lahko so na pultu, v košari ali peharju z odprtinami, ki omogočajo dostop in cirkulacijo zraka. Banane v hladilniku počrnijo, vendar to ne vpliva na njihov okus. Na pultu zorijo 2-3 dni, potem v hladilniku pa zdržijo 5-7 dni. Če so banane narezane, jih pokapajte z limoninim sokom in zaprite v neprodušno posodo.
Breskve
Dajejo se v hladilnik, ko so popolnoma zrele. Če dobite še pretrde, vam bodo v 2-3 dneh dozorele na pultu.
Citrusi (pomaranče, limone)
Hranite jih v hladnem prostoru, v katerem zrak dobro kroži, nikoli v neprodušni posodi. Bolj sočne bodo, če jih hranite pri sobni temperaturi.
Češnje
V hladilnik jih postavite v neprodušni posodi. Ne perite češenj, če jih ne boste takoj pojedli, ker dodatna vlaga pospešuje razvoj plesni.
Datlji
Suhe datlje lahko hranite v shrambi ali na pultu v skledi, steklenem kozarcu ali kar v papirnati vrečki. Vlažne datlje (Medjool) raje postavite v hladilnik, če jih nameravate pojesti čez več kot teden dni. Zavijte jih v krpo (zračno) ali papirnato vrečko - v hladilniku namreč datlji potrebujejo zaščitno plast, da vlaga nima neposrednega dostopa do njihove kože.
Fige
Sveže fige niso rade na vlažnem, zato jih ne hranite v zaprtih posodah. Spravite jih v papirnato vrečko, ki bo posrkala odvečno vlago. Najbolje pa je, da jih razvrstite po krožniku/pladnju (ne preveč tesno skupaj) in tako postavite v hladilnik.
Grozdje
Vedno izberite grozdje, ki na sebi nima znakov plesni (niti na peclju), če ga nameravate spraviti v hladilnik. Tudi perite ga ne, preden ga daste v hladilnik.
Hruške
Na hladnem pultu zdržijo nekaj tednov, lahko so tudi v papirnati vrečki.
Jagode
Vlaga jim ne ustreza. Najdlje zdržijo v papirnati vrečki v hladilniku. Pregledamo jih in odstranimo nagnite sadeže. V hladilniku jih hranimo v stekleni posodi, na dno položimo papirnato brisačko in jih nepredušno zapremo. Priporočljivo je tudi shranjevanje v papirnatih vrečkah. Jagod ne operemo, dokler jih ne zaužijemo, saj voda pospešuje gnitje.
Jagodičje (maline, borovnice ...)
Ne pozabite, da je to sadje mehko in se hitro poškoduje. Ne perite jih, preden jih daste v hladilnik. Pazite, da jih ne naložite preveč na tesno, raje razprostrite po širši posodi. Lahko jih hranite tudi v papirnati vrečki, vendar ne na pretesno. Preden jih zaužijete, pustite, da se sadje ogreje na sobno temperaturo; tako so okusnejše in slajše. Maline operite v raztopini kisa in vode (1:3). Maline dajte v posodo, na njeno dno pa prej položite papirnato brisačo. Borovnice v nasprotju z jagodami in češnjami potrebujejo luknjičasto posodico, ki omogoča zračenje.
Kivi
Nezrele (trde) plodove lahko do 2 tednov pustite tudi na sobni temperaturi, da dozorijo, potem jih spravite v hladilnik.
Lubenica
Na hladnem pultu nerazrezana zdrži od 7 do 10 dni.
Mango
Dokler ne dozori (2-5 dni), ga lahko hranite na pultu, nato ga prestavite v hladilnik, kjer je lahko 5-7 dni. Če bi ga radi zamrznili, ga operite, olupite in razrežite na kose. Kose položite na peki papir, postavite v zmrzovalnik.
Marelice
Lahko hranite na hladnem pultu in na sobni temperaturi. Nezreli sadeži dozorijo v 1-3 dneh.
Melone
Če je cela, zdrži na suhem, hladnem in senčnem prostoru tudi do dveh tednov. Narezana na rezine/kose naj bo v hladilniku; najbolje v odprti posodi.
Nektarine
Hranite jih v hladilniku, če so zrele. Dan ali dva, preden jih boste pojedli, jih vzemite ven, da se zmehčajo na sobno temperaturo.
Rdeči kaki
Lahko je na sobni temperaturi, dokler ne postane povsem kašast. Ostrino in grenčico izgubi šele, ko je povsem zrel. Da bo hitreje dozorel, ga dajte za teden dni v papirnato vrečo skupaj z nekaj jabolki.
Slive
Dokler ne dozorijo, jih imejte na sobni temperaturi.
Alternativne metode shranjevanja in konzerviranja
Včasih so ob hišah stale zemljanke, danes pa imamo na voljo številne možnosti, od shramb in kleti do zamrzovalnikov, sušilnikov in fermentacijskih posod. To omogoča uživanje domačih dobrot tudi sredi zime.
Konzerviranje in zamrzovanje
Če kljub ustreznemu ravnanju in uporabi ostanejo ostanki zelenjave, jih lahko na različne načine konzerviramo. Namen konzerviranja je podaljšati obstojnost živil in že pripravljene hrane. Za vsako sadje ali zelenjavo so pomembni različni postopki konzerviranja, glede na to, kako čim bolj ohraniti kakovost in trajnost.
- Osnovni postopki v gospodinjstvih: hlajenje, segrevanje (blanširanje, pasteriziranje), zamrzovanje, sušenje, fermentiranje in dodajanje konzervansov (sladkor, sol, kis, alkohol …).
- Pri zelenjavi lahko zamrznete svežo ali blanširano zelenjavo, zelenjavni sok, mezge in kaše.
- Zelenjavo lahko vlagamo z uporabo kisa, soli in alkohola. Z dodatkom začimb in soli lahko pripravimo mešanice v soli kot dodatek jedem.
- Mlečnokislinska fermentacija je tradicionalen postopek za shranjevanje zelja, repe, korenja, kumaric in druge zelenjave.
- Vlaganje v kis ali sol omogoča dolgotrajno shranjevanje brez hladilnika.
- Vkuhavanje (konzerviranje z vročino) je primeren način za pripravo omak, marmelad, kompotov in zelenjavnih mešanic.
- Sušenje je odlična metoda za shranjevanje paradižnika, jabolk, gob in zelišč.
- Zamrzovanje ohrani veliko hranil, vendar zahteva ustrezen prostor v zamrzovalniku. Kadar imamo na vrtu ali v sadovnjaku obilje sadja, ga lahko takoj po pobiranju zamrznemo. Na ta način v sadju ostane skoraj toliko hranil kot v svežih pridelkih.
Shranjevanje v kleti ali shrambi
Za skladiščenje zelenjave je klet dobra izbira, vendar le, če je hladna, zračna in temna. Za večino korenovk je idealna temperatura nizka, tik nad lediščem, vlaga pa visoka, da ne izsušijo. Za čebulo in česen je ravno obratno. Če nimate klasične kleti, se da marsikaj urediti tudi v hladnejši shrambi, garaži ali na stopnišču, če tam ni toplotnih nihanj.
- V kleti hranimo tisto sadje in zelenjavo, ki jim ugajata tema in hlad. To še posebej velja za krompir, korenje in gomolje, radič, jabolka in hruške.
- Zelo dobro se obnese tudi, če gomoljaste pridelke dobro očistite, osušite in shranite v žagovino ali pesek.
- Leseni zaboji so primerni za shranjevanje korenovk in gomoljnic. Zaboji se v plasteh zapolnijo z vlažnim peskom.
- Glave zelja, kitajsko zelje in endivijo zavijte posamično v ovojni papir.
- V hladnih, temnih kleteh shranjujte tudi različne vrste buč. Za shrambo izberite severno stran kleti.
Skladiščne jame za shranjevanje zelenjave
Zelenjavo lahko shranjujete tudi brez ustrezne kleti. Skladiščne jame so primerne za korenovke in gomoljnice, tudi za krompir.
- Za to z lopato izkopljite jamo na vašem vrtu, globoko od 40 do 50 cm.
- Zelenjavo pred voluharji zaščitite tako, da v jamo v zemlji vstavite gosto prepleteno, pocinkano žico.
- Jamo pokrijte z 10 cm visoko plastjo peska, da se po dežju hitreje posuši.
- Zelenjavo položite neposredno na plast peska in vse skupaj pokrijte z vsaj 20 cm visoko plastjo slame.
- Če se odločite za večjo skladiščno jamo, boste potrebovali boljše prezračevanje. Za to na sredini položite obročasto drenažno cev.
- Bodite pozorni, da je temperatura v skladiščni jami med 2 in 8 °C.
- Dobro skladišče zelenjave je tudi prazna topla greda. Za to izkopljite ustrezno jamo in položite mrežo za voluharje. Prozoren pokrov zagotavlja dodatno plast izolacije. V sončnih zimskih dneh ga odprite, da se notranjost ne segreje preveč.
Shranjevanje v kovinski posodi
Iz starega bobna pralnega stroja si lahko zgradite skladiščno jamo. Zelenjava se v njem ohrani zelo dobro, večje živali pa nimajo možnosti, da bi dosegle hrano.
- Bobne pralnih strojev z zgornjim polnjenjem preprosto zakopljete v tla.
- Tam shranjujte korenovke in gomoljnice, kot so korenje, koleraba ali švedska repa. Bobni imajo veliko lukenj v steni, kar zagotavlja izmenjavo zraka in ohranja vlažnost pri približno 90 %.
- Odprtina bobna je na višini nivoja zemlje. Neoprano zelenjavo zložite po plasteh in čez vsako plast posujte pesek. Odprtino bobna in okoliško površino pozimi pokrijte s plastjo listja.
- Za zemeljske jame so zelo primerni tudi parni sokovniki, posode za mleko ali druge velike posode, kot so lonci. Vendar morajo biti iz nerjaveče kovine ali plastike.
- Za dobro prezračevanje zelenjave izvrtajte luknje pod robom v steno posode. Nato postavite lonec v zemljo. Pazite, da so luknje za zrak tik nad nivojem zemlje.
- Za drenažo vstavite obrnjen glinen podstavek ali 4 cm debelo plast ekspandirane gline. Napolnite zelenjavo in zaprite posodo s pokrovom. Na koncu vse skupaj prekrijemo s smrekovimi vejami ali jesenskim listjem.
Prezimovanje zelenjave na gredi
Posamezne vrste zelenjave lahko prezimite na gredi. Zelenjavo zaščitite s kopreno ali ponjavo.
- To je mogoče na primer pri brokoliju, zeleni, kolerabici, redkvi in rdeči pesi, saj dobro prenašajo mraz do -5 °C.
- Nižje temperature prenašajo ohrovt, brstični ohrovt, špinača, motovilec, zimska čebula, por, topinambur, črni koren, koren peteršilja, hren, pastinak in blitva.
- Pustite jih čez celo zimo na gredi in pobirajte posamezne pridelke, ko jih potrebujete. Pri tej metodi obstaja tveganje, da se zelenjave lotijo živali, kot so zajci, srne in voluharji.
Shranjevanje na podstrešju
Če imate podstrešje, ki ni preveč hladno, tam shranite čebulice, kot so čebula, šalotka in česen. Tam zdržijo zelo dolgo. Zelenjavo shranjujte v temi pri nizki vlažnosti. V nasprotnem primeru začnejo čebulice prezgodaj brsteti. To se zgodi tudi pri prenizkih temperaturah. Zelenjavo spletite s posušenim listjem v pletenice/kite in jo obesite na vrv za perilo ali drugo vrv.