Uvod v gojenje cvetače
Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) spada med kapusnice in je ena izmed zahtevnejših vrtnin. Je velika rastlina, ki ima velike zelene liste. Na vrhu stebla razvije veliko čvrsto rožo, ki se skriva za debelo plastjo zunanjih listov. To je vrtnina hladnih predelov, ki jo gojimo zaradi omesenelega cveta, ki je kremaste ali bele barve pri večini sort.
Cvetača je zelo cenjena zaradi svoje hranilne vrednosti. Vsebuje vse pomembne vitamine (razen vitamina E) in tudi vse minerale. Bogata je s folno kislino, vitaminom C in številnimi drugimi mineralnimi snovmi. Verjame se, da varuje pred rakom, čisti kri ter dviguje odpornost telesa. Čeprav je zelo zahtevna za vzgojo, jo lahko gojimo na domačem vrtu ali v rastlinjaku.
Izbira in priprava tal
Zahteve za tla
Za uspešno rast cvetača zahteva rodovitna in zelo rodovitna tla, dobro preskrbljena s humusom, vodo in hranili. Primerna so tudi srednje težka tla, ki so dobro odcedna in kljub temu dobro zadržujejo vlago. Optimalna so peščena in dobro gnojena tla, ki so rahla in zelo bogata z apnencem. Za spomladansko pridelavo raje izberemo lažja tla, ki se hitreje ogrejejo, medtem ko jo poleti pridelujemo na težjih tleh, jeseni pa ponovno raje na lahkih do srednje težkih tleh. Za cvetačo so primerna tla z vrednostjo pH med 6,5 in 7.
Priprava gredice in gnojenje
Cvetača je zahtevna zelenjadnica, ki jo najpogosteje sadimo na drugo poljino, lahko pa tudi na prvo. Tla pripravite tako kot pri zelju. Najbolje je, da gredico, kjer bo uspevala cvetača, že jeseni močno pognojite z ležanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom oziroma kupljenim organskim gnojilom. Najbolje ga je zadelati že jeseni pred osnovno obdelavo (prekopavanjem ali oranjem tal).
Za pričakovan pridelek 300 kg cvetačnih rož na 100 m² je potrebno srednje založena tla pognojiti z 2,2-2,6 kg dušika (N), 0,7-0,8 kg fosforja (P2O5), 2,8-3,2 kg kalija (K2O), 0,35 kg magnezija (MgO) ter 0,65 kg kalcija (CaO). Večino omenjenih hranil dodamo na 100 m² srednje založenih tal z do 600 kg hlevskega gnoja. Cvetača spada med bolj zahtevne rastline za gnojenje, saj je za kakovosten pridelek potrebno zagotoviti dovolj listne mase. Zato je osnovno gnojenje pred sajenjem za začetno rast sadik nujno potrebno. Tako kot za vse kapusnice velja, da tudi cvetača potrebuje bor (B) za dober razvoj rože. Bor lahko dodamo ob osnovnem gnojenju pred sajenjem, s pomočjo dognojevanja v tla ali pa s pomočjo foliarnega nanosa (prek listov). S tem preprečimo deformiranost rože, ki se pokaže tudi v rjavih pegah na roži.
Kolobarjenje
Cvetača v kolobarju ne sodi na isto površino pred pretekom treh do petih let. V tem času naj na isti površini ne bi sadili nobenih drugih kapusnic in njim sorodnih rastlin. Primerni predhodni posevki cvetače so vse stročnice, čebulnice, solata, paradižnik in krompir. Koristi ji gojenje ob ali po fižolu. V vrsti s cvetačo se zelo priporoča saditi zeleno. Spomladi lahko ob koncu aprila med vrste cvetače posadite nizek fižol, v jesen pa zimsko solato.
Vzgoja sadik cvetače
Da bo vaša cvetača lahko kar najbolje rasla in je ne bodo pohrustali polži, jo je treba predhodno vzgojiti. Predhodno posejana rastlina bo potrebovala približno 30 do 45 dni, da se razvije v sadiko, ki jo lahko nato presadite na prosto. Sadimo sadike s kakovostno koreninsko grudo, vzgojene v gojitvenih ploščah z vsaj 84 ali 104 luknjami.
Čas setve
- Za zgodnjo spomladansko pridelavo: Setev semen za vzgojo sadik opravimo od februarja do konca marca v zaščitenem prostoru. Če želimo imeti sadike zgodnje cvetače pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej.
- Za jesensko pridelavo: Semena za vzgojo sadik sejemo v začetku maja ali od začetka julija do sredine avgusta. V tem primeru izbirajte sorte s krajšo vegetacijo in ne pozabite na senčenje sadik.
Postopek setve
Za setev uporabimo fino zemljo za setev in potaknjence Bio Plantella Start. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.
Pikiranje sadik
Ko so lepo razviti "srčasti" klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Sajenje in presajanje cvetače na prosto
Čas presajanja
- Zgodnje sorte: Na prosto prve sadike presadimo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredi aprila. Presajamo do konca aprila. Presajanje sadik marca ali v začetku aprila nam bo omogočilo spravilo rož cvetače od maja ali junija dalje, odvisno od sorte.
- Jesenske sorte: Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 30 dni. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Pozneje (junija in julija) presajamo v senco visokega fižola. Zadnje presajanje je smiselno nekje do sredine septembra.
Cvetača zelo slabo prenaša zmrzal, zato to naredite šele marca. Čez zimo na prostem ne prezimi, saj jo uničijo temperature pod -3 °C. Gojimo jo spomladi in jeseni, v vročini se ne obnese dobro. V tem primeru jo sadimo v senčno lego in redno zalivamo. Na Primorskem lahko cvetačo gojimo tudi čez zimo ali že v zgodnjo zimo.
Pravilne razdalje sajenja
Pravilna razdalja sajenja je ključna za uspešno rast in kakovosten pridelek cvetače. Različne sorte in načini gojenja lahko vplivajo na optimalne razdalje:
- Standardne razdalje: Sadike so dovolj zrele, da jih lahko presadite v gredo v razmiku 50 cm. Spomladi sadike presadite na razdaljo 50x50 cm. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. Med vrstami naj bo vsaj 45 cm, med rastlinami v vrsti pa vsaj 45 cm.
- Širši razpon: Cvetačo sadimo na razdalje 40 do 60 x 50 do 60 cm. Pri tem dosežemo gostoto od 3 do 5 rastlin/m² in pridelek cvetače, ki so težke od 1 do 2,0 kg, odvisno tudi od uporabljenih sort oziroma hibridov.
Če sadimo bolj gosto skupaj, bodo pridelki manjši.
Tehnika sajenja
Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti ta premočena tudi v globino, še posebej pri jesenskem sajenju. Vedno se ravnamo tudi po vremenu; če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
Zaščita po sajenju: Zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj koprena ne sme stiskati sadik. Da jo še dodatno zaščitite pred zmrzaljo, jo prekrijte s folijo. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
Nega cvetače med rastjo
Zalivanje
Ko odrasle sadike presadite v zemljo, jih prva dva do tri tedne rahlo zalivajte, saj s tem spodbudite rast korenin. Po tem je redno zalivanje zelo pomembno. Presajene sadike prvi teden dni vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Med rastjo jo je potrebno redno zalivati in se izognemo suši in preobremenitvi.
Okopavanje in zastiranje
Da tla še dodatno zrahljate in rastlina lahko pride do hranilnih snovi, jih redno okopavajte. Vendar bodite pri tem zelo previdni, saj je cvetača izjemno občutljiva. Cvetači od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Gredice zastiramo z organskimi zastirkami, dokler so tla še mokra, s čimer preprečimo izhlapevanje vode. Takoj po presajanju zastremo s katero koli poletno zastirko.
Dognojevanje
Za svoji cvetači zagotovite zadostno količino hranil, rastlino poleti en- do dvakrat pognojite z moko iz rogov. Sicer lahko cvetačo gnojite tudi vsak teden z organskim gnojilom za zelenjavo ali pa ji na začetku sezone dodate dolgotrajno gnojilo. Z dušikom smo zmerni, uporabljamo le do začetka nastajanja rož. V ekološkem vrtu jo lahko zalivamo s koprivno brozgo, ki vsebuje veliko dušika, ali s pripravki na osnovi morskih alg. V primeru sajenja cvetače z daljšo dobo rasti (poznejše sorte, ki potrebujejo za oblikovanje rože več kot 100 dni) je priporočljivo potrebno količino dušika dodati v vsaj dveh obrokih, da zagotovimo primerno oskrbljenost z N za čim daljši čas v obdobju rasti. Tako prvi obrok dodamo ob presajanju ali v času do tedne po presaditvi, drugi del skupne količine dušika pa dodamo po 6 do 8 tednih po presajanju. Cvetačo zgodnejših sort tako spomladi kot jeseni (sorte z do 70 dni do pridelka) dognojujemo z dušikom tri tedne po presajanju sadik.
Senčenje rože
Da svoji rastlini zagotovite potrebno senco in preprečite rumenenje rože, upognite 2-3 liste navznoter in jih položite prek cveta. Liste nato pritrdite skupaj s pomočjo zobotrebca. Rože senčimo, ko so velike 7 cm - liste z elastiko spnemo nad rožo ali jih prelomimo. Moderne sorte z listi same zakrijejo rožo in jo zaščitijo pred vročino.
4K Blooming Flowers with Relaxing Piano Melodies & Nature Sounds - NATURE - Season 1; Part 2
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Pogosti škodljivci
Najpogostejši škodljivci cvetače so:
- Kapusov belin (Pieris brassicae): Metulj z belimi, črno obrobljenimi in pikastimi krili. Njegove gosenice se prehranjujejo z listi in lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
- Kapusova muha: Ličinke kapusove muhe lahko poškodujejo rastline.
- Kapusova hržica: Napada vse kapusnice, najpogosteje pa zelje in cvetačo.
- Kapusove sovke: Temno sivi metulji, ki se pojavljajo dvakrat letno.
- Polži: Lahko pohrustajo mlade rastline.
- Bolhač: Napade liste mladih rastlin, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih, predvsem po presajanju.
- Bramor: Zelo rad obgloda mlade sadike (stebelca).
- Uši: Običajno napadejo v fazi mlade rastline.
- Mravlje: Se hranijo s sladkim rastlinskim sokom.
Pogoste bolezni
Cvetačo ogrožajo podobne težave kot zelje:
- Črna žilavka: Bakterijska bolezen kapusnic.
- Kapusna plesen: Okužuje predvsem mlade rastline.
- Golšavost kapusnic.
- Črnoba kapusnic.
Preventivni ukrepi in zaščita
Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Katerokoli cvetačo od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina, saj je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. Škodljivce v cvetačni gredici bodo odganjali tudi tagetes, ognjič, timijan in kamilica. Proti boleznim koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Za preprečitev bolezni in izboljšanje učinkovitosti, pridelek cvetače menjajte z rastlinami, ki ne spadajo v družino križnic (Brassicaceae). Pomembno je tudi kolobarjenje, pri katerem cvetače ne sadimo na isto mesto vsaj štiri leta.
Pobiranje in shranjevanje pridelka
Čas pobiranja
Cvetačo lahko poberete pribl. 8-12 tednov po posaditvi. Pobirate jo lahko od junija do oktobra, takoj ko glave dosežejo želeno velikost in je pridelek trden na otip. Rože stalno režemo zgodaj zjutraj, takoj ko so oblikovane. Rastline cvetače običajno oblikujejo pridelek z zamiki in ne sočasno, kar nam omogoča postopno nabiranje in njeno sprotno uporabo. Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Zgodnje sorte cvetače dozorijo v slabih dveh mesecih, kasnejše sorte pa v dobrih treh mesecih. Pobirate jo čim bolj svežo, roža naj bo čvrsta in zaprta. Za razliko od brokolija lahko pri cvetači, še posebej, če so rože dobro zastrte, s spravilom počakamo tudi do 10 dni.
Postopek pobiranja in shranjevanje
Da cvetačo poberete, steblo odrežite tik pod socvetjem z ostrim nožem. Uživamo omesenelo socvetje, zato vsa opravila v zvezi z njo izvajamo v dnevih za cvet po setvenem koledarju. Čeprav so najboljše, če jih režemo za sprotno uporabo, v hladilniku zdržijo tudi do en mesec. Cvetačo, ki jo porežemo, spravimo v hladen in temen prostor, kjer jo lahko skladiščimo dalj časa, če zagotovimo visoko zračno vlago (nad 97 %) in temperaturo, ki ni višja od 3 °C. Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
Posebne sorte: Vijolična cvetača
Izkoristite možnost sajenja profesionalnih sort cvetače, ki dajejo rože novih zanimivih barv in niso zgolj snežno ali kremasto bele barve, ampak so poleg tega lahko še rumeno do zeleno obarvane ali celo vijolične barve.
Značilnosti vijolične cvetače
Vijolična cvetača je ena najbolj presenetljivih in privlačnih sort v družini križnic. Njena značilna barva, ki pritegne pozornost tako na vrtu kot na mizi, je posledica prisotnosti antocianinov, naravnih pigmentov, ki zagotavljajo antioksidativne koristi. Ena najbolj znanih je sorta Cvetača Graffiti F1, znana po intenzivni barvi in enakomernem razvoju glavic. Vijolična barva po kuhanju nekoliko zbledi, pri čemer voda v kuhanju postane vijolična, a kljub temu ohrani nekaj svoje vizualne privlačnosti.
Gojenje vijolične cvetače
Vijolična cvetača se najbolje razvija v zmernem in hladnem podnebju. Raje ima mile temperature in dobro prenaša mraz, zato se odlično prilagaja območjem, kjer bi lahko trpele druge zelenjave. Vendar pa jo lahko prizadenejo močne zmrzali in ne prenaša dobro ekstremne vročine, kar lahko povzroči slabše cvetenje ali manj kompaktne glavice.
Sezona sajenja: Pridelek vijolične cvetače je odvisen od lokalnega podnebja, vendar jo na splošno lahko sadimo v jesen ali pozno zimo, če temperature niso izjemno nizke. V zmernem podnebju lahko sadite večji del leta in se izogibate le najbolj vročim mesecem.
Gojenje v lončkih: Če nimate vrta, se vijolična cvetača odlično prilagodi gojenju v lončkih ali sadilnikih, če imajo vsaj 20 litrov prostornine na rastlino. Uporabite univerzalno mešanico za lončnice, obogateno s kompostom, in poskrbite, da ima lonec dobro drenažo.
Gnojenje: Temeljna zahteva za pridobitev velike, kompaktne glave vijolične cvetače je gnojenje pred in med gojenjem. Pred sajenjem ali presajanjem v zemljo vmešajte dobro staran kompost (približno 3-4 kg na kvadratni meter). Ko rastlina aktivno raste, nato uporabite gnojilo, uravnoteženo z dušikom, fosforjem in kalijem (lahko uporabite organska gnojila, kot so gnojevke ali kompostni gnoj).
Zalivanje: Vijolična cvetača zahteva redno in stalno zalivanje, s čimer se izognemo suši in preobremenitvi.
Zaščita:
- Pred soncem: Med zadnjo fazo zorenja lahko prekomerna neposredna sončna svetloba vpliva na barvo in kakovost glavice.
- Pred mrazom: Vijolična cvetača je odporna na mraz, vendar lahko močne in vztrajne zmrzali poškodujejo cvetove. V zelo hladnem podnebju uporabite debelo zastirko ali rastline pokrijte s termo odejami.
- Pred škodljivci: Zeljni črv (gosenica) lahko povzroči znatno škodo. Uši običajno napadejo v fazi mlade rastline.
Pobiranje: Vijolična cvetača je pripravljena za obiranje, ko je žoga čvrsta, kompaktna in dobre velikosti. Rastni cikli se razlikujejo glede na sorto in podnebje, vendar so običajno zreli med 60 in 100 dnevi po sajenju. Gojenje vijolične cvetače vam ne zagotavlja le okusne in dekorativne zelenjave, temveč vam omogoča tudi eksperimentiranje s tehnikami gojenja, kombinacijami in zdravimi recepti z veliko hranilno vrednostjo.
