V Švici je čokolada zelo resna zadeva. Ne zaman, švicarske čokolade so med najboljšimi na svetu. Švicarji pa ne znajo čokolade le izdelati, ampak jo tudi uživati. V povprečju vsak posameznik v Švici zaužije od 10 do 12 kilogramov čokolade na leto, kar je težko premagljiva znamka. Kako je tej majhni državi uspelo postati ena največjih svetovnih čokoladnih mek? Odgovore najdemo v bogati zgodovini švicarske čokolade, saj so Švicarji bili pionirji v njeni proizvodnji.
Zgodovina in inovacije švicarske čokolade
Švica je ena prvih držav, ki je začela proizvajati čokolado, in danes je znana po svojih vrhunskih čokoladnih izdelkih. V 19. stoletju je bil ključen za razvoj sodobne čokolade. Takrat sta Henri Nestlé in Rodolphe Lindt s svojimi izumi omogočila proizvodnjo čokolade v obliki, kot jo poznamo danes. Henri Nestlé je razvil mleko v prahu, kar je omogočilo izdelavo mlečne čokolade - švicarski izum, ki ga pripisujemo Danielu Petru. Rodolphe Lindt pa je izumil postopek conchinga, ki je čokoladi dal gladko konsistenco. Cailler, Suchard in Lindt so imena, ki jih vsi povezujemo s švicarskimi čokoladami.
Industrija čokolade v Švici danes
Trenutno v Švici deluje 18 velikih tovarn, združenih v združenje Chocosuisse. Čokolada predstavlja približno 18 % celotnega sektorja slaščic. Največji segment predstavlja mlečna čokolada, ki ima na trgu 51,2 % tržni delež. Pri embalaži čokolade se še vedno največ uporablja plastika, ki ima 43,7 % delež na celotnem trgu.
Leta 2024 se je skupni obseg prodaje švicarske čokolade nekoliko povečal za 0,6 % na 209.096 ton. Industrija se sooča z močnimi stroškovnimi pritiski, saj se je cena kakava v letu 2024 skoraj početverila, kar je povzročilo podražitve. V istem letu se je poraba čokolade na prebivalca v Švici zmanjšala za -2,4 % na 10,6 kg. Medtem ko je poraba švicarske čokolade ostala stabilna (+0,1 % na 6,3 kg), se je poraba uvožene čokolade zmanjšala za 4 % na 4,3 kg.
Predstavitev priznanih švicarskih blagovnih znamk
Kdo še ni podlegel skušnjavi švicarske čokolade?
Cailler
Cailler je najstarejši proizvajalec čokolade v Švici, ustanovljen v mestu Vevey. Nekatere njegove stvaritve so splošno priznane kot najboljše na svetu. Njegova zgodba o uspehu se začne s Francios-Louisom Caillerjem v Italiji, kjer je odkril mešanico zmletih kakavovih zrn in sladkorja, ki jo je nato uporabil v svoji čokoladnici.
Lindt
Čokolade Lindt so sinonim za kakovost in nežnost. Mnogi menijo, da je ta znamka malo manj kot "švicarski ferrari". Zgodba o podjetju Lindt & Sprüngli sega v leto 1845, ko so Lindtovi mojstri čokolade razvili in izpopolnili svoje recepture. Znano čokolado izdelujejo nekaj kilometrov južno od Züricha že od istega leta. Leta 1899 je Johann Rudolf Sprüngli preoblikoval podjetje v zasebno družbo "Chocolat Sprüngli AG", da bi zbral sredstva za širitev. V letih 1994, 1997 in 1998 je Lindt & Sprüngli prevzela avstrijsko slaščičarno Hofbauer, italijanski čokoladar Caffarel in ameriški Ghirardelli.
Ikonični izdelki in zanimivosti Lindta
- Zlati zajec: Eden izmed priljubljenih izdelkov je Zlati zajec, zajec iz mlečne čokolade v različnih velikostih, ki se prodaja kot vroče žemljice vsako Veliko noč od leta 1952.
- Čokoladna fontana: V švicarski tovarni so prepričani, da je čokoladna fontana v muzeju najbolj spektakularna na svetu. Visoka je devet metrov in izgleda, kot da bi sladka čokolada ves čas svilnato polzela z ogromne metlice za stepanje, ki lebdi pod stropom muzejske avle. To je verjetno najbolj fotografiran del muzeja.
- Svetovni rekord: Z Lindtom je povezan tudi nenavadni svetovni rekord, ki so ga pred dobrim desetletjem postavili v Ameriki.
- Največja trgovina: Največja Lindtova trgovina meri več kot 500 kvadratnih metrov in je odprta vsak dan med 10. in 19. uro. Nedavno se je prva Lindtova trgovina odprla tudi v Sloveniji, v Ljubljani.
Poleg klasične mlečne čokolade, na katero prisegajo ljubitelji tradicije, Lindt ponuja tudi inovativne različice, kot sta čokolada z dodatkom pomaranče in čokolada z morsko soljo, ki očarata z nepričakovanimi, a uglašenimi kombinacijami okusov.
Zdravstvene koristi temne čokolade Lindt
Kakovostna temna čokolada Lindt ni le užitek za brbončice, ampak je lahko izjemno koristna tudi za zdravje. Zaradi visoke vsebnosti flavonoidov, ki imajo antioksidativen učinek, je temna čokolada uspešna celo pri preprečevanju raka. Poleg tega redno uživanje temne čokolade v zmernih količinah zniža krvni tlak in zmanjša tveganje za nastanek srčnih bolezni. Raziskave so pokazale, da pozitivno vpliva tudi na razpoloženje in s tem zavira razvoj depresije.
Toblerone
Vsakdo je že kdaj okusil eno od tistih posebnih trikotnih palic čokolade znamke Toblerone. Ta okus sta ustvarila Theodor Tobler in Emil Bauman v Bernu v Švici leta 1908. Po mnenju gurmanov je to ena najboljših čokolad, proizvedenih v švicarskih deželah. Toblerone je postal sinonim za švicarsko čokolado.
Frey
Blagovna znamka Frey, s sedežem v mestu Freiburg v regiji Gruyère, je ena najljubših Švicarjev. Njena skrivnost je iskanje popolnega ravnovesja med industrijsko proizvodnjo in tehnikami čokoladnih obrtnikov. Frey je bila prva blagovna znamka, ki je leta 2003 dala mlečno čokolado v prodajo ljudem, ki ne prenašajo laktoze.
Ostale ekskluzivne blagovne znamke
Poleg zgoraj omenjenih blagovnih znamk obstajajo tudi druge, bolj ekskluzivne blagovne znamke med mamljivo ponudbo švicarskih čokolad, ki prispevajo k ugledu Švice kot čokoladne velesile.
Od Mehike do Švice: Zgodovina čokolade
Vse se je začelo v Mehiki s čokolado, imenovano Xocolatl (izg. šokolatl), kar izvira iz besede XOCOC, ki pomeni grenko, in ATL, ki pomeni piti/pijača. Zrna kakava so bila v Evropi v 16. stoletju tako redka, da so postala valuta zase - za 100 zrn si že lahko nabavil sužnja. Sprva se je čokolada uporabljala v medicinski stroki in na kraljevih dvorih. Evropejci so začeli dodajati med ali sladkor, predvsem veliko sladkorja, saj takrat še niso poznali čokolade v trdi obliki, kot jo poznamo danes. Sčasoma so razvili postopek, pri katerem so dodajali več kakavovega masla kot pa vode, kar je omogočilo razvoj gladke čokolade.