Ob aferi s sporno poljsko govedino je bilo večkrat izpostavljeno, da uvoženo meso slabše kakovosti in nižje cene pogosto pristane v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih javnih zavodih, ki se pri naročanju hrane prek sistema javnih naročil ravnajo večinoma po ceni.
Mesarstvo Oblak kot ključni dobavitelj javnim zavodom
Mesarstvo Oblak iz Žirov, mesno-predelovalno podjetje, se pojavlja kot dobavitelj mesa pri več javnih zavodih in je po besedah komercialista Naceta Oblaka med največjimi dobavitelji mesa prek sistema javnih naročil. Največji zdravstveni ustanovi v državi, ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC Ljubljana), Mesarstvo Oblak že preko desetletje dobavlja sveže meso. UKC Ljubljana je za nakup svežega mesa in mesnih izdelkov - tako konvencionalnih kakor ekoloških - v letu 2017 skupaj z DDV odštel 492.280 evrov.
S poreklom mesa se očitno ne ukvarjajo preveč, saj so podali zgolj oceno, da je približno polovica slovenskega. Oblak je zagotovil, da je tudi uvoženo meso pod strogim nadzorom. Njihovi zaposleni pred sklenitvijo pogodbe za dobavo mesa predhodno obiščejo vse farme v tujini. V klavnici je pri vseh nakladah prisoten njihov agent, ki meso pregleda, doslej pa še ni zavrnil nobene pošiljke. Svežina je zagotovljena - goveji trupi se vedno nakladajo dan po klanju in dostavijo do njihovega mesarstva, kjer ga ustrezno predelajo.
Pogledi na uvoz mesa
Nace Oblak je zanikal trditve, da je glavni razlog za uvažanje mesa nižja cena, saj je cena uvoženega mesa zelo podobna ceni slovenskega. Po njegovem se uvaža zato, ker dobavitelji ne morejo zagotoviti zadostnih količin mesa slovenskega porekla, ne le prašičjega, s katerim je Slovenija zgolj 30-odstotno samooskrbna. Oblak je dodal: »V javnosti krožijo podatki, da smo samooskrbni z govedino in perutnino, ne povedo pa, da se ogromno živih ali zaklanih živali izvozi v Turčijo, Avstrijo, Italijo in Hrvaško. Če odštejemo izvoz, so podatki o samooskrbi popolnoma drugačni.« Po podatkih državnega statističnega urada je bila Slovenija z mesom prašičev lani zgolj 37-odstotno samooskrbna.
Afera z zavajanjem potrošnikov: Mesarstvo Oblak
Januarja 2021 je bilo poročano, da je po petih letih ugovorov in pravdanja vrhovno sodišče potrdilo odločitev inšpekcije, ki je Mesarstvu Oblak zaradi potvorjenega slovenskega porekla svinjine naložila 50.000 evrov globe. Toda pravda se je kljub pravnomočni odločbi nadaljevala.
Inšpektorji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so med 1. in 31. oktobrom 2015 v podjetju Mesarstvo Oblak zaznali štirinajst prekrškov, povezanih z zavajanjem potrošnikov. Za okoli osemnajst ton svinjskega mesa so ugotovili, da je izviralo iz Nemčije, označeno pa je bilo kot slovensko, zato ga je kot takšno oglaševal in prodajal trgovec Spar, ki ga je to podjetje oskrbelo z njim. Inšpekcijski postopek se je zaradi pritožb Mesarstva Oblak in zahtev po njegovi ustavitvi vlekel, zato so inšpektorji odločbo o ugotovljenih prekrških izdali šele 27. marca 2017.
Javno naročanje mesa v Sloveniji: Cena proti kakovosti
V UKC Ljubljana so zanikali, da je cena mesa glavni kriterij sklenitve pogodbe o javnem naročilu s ponudnikom. Poudarjajo: »Vse ponudnike najprej ocenimo strokovno in šele če po tej plati ustrezajo, jih razvrstimo še po ceni. Če ponudniki strokovno ne ustrezajo, jih zavrnemo, tudi če so ponudili najnižjo ceno.« Strokovne zahteve obsegajo več alinej, med drugim, da mora ponudnik ves čas zagotavljati sveže meso - integralne kose do 72 ur in mleto meso do 24 ur -, voznik pa mora na zahtevo strokovnega osebja UKC, službe bolniške prehrane in dietoterapije predložiti termografski izpis hlajenja vozila.
Različne prakse javnih zavodov
- Poslanska menza: Uporabljajo meso in mesne izdelke mesarstva Bradač iz Kočevja; z izjemo hrvaške svinjine (približno petina skupne porabe), je drugo meso slovenskega porekla. Lani so za obroke porabili 6.120 kg mesa in mesnih izdelkov v vrednosti 26.500 evrov.
- Gimnazija Bežigrad: Prehrano organizira gostinstvo Badovinac. Perutninsko in puranje meso ter izdelke iz njiju (slovenskega porekla) nabavlja od Perutnine Ptuj in Pivke perutninarstva. Slovenska je tudi vsa govedina (Hočevar Agro trgovina). Svinjino in izdelke iz nje dobavljajo Celjske mesnine; večina je slovenske, »največ deset odstotkov« pa je uvožene iz Avstrije ali Nemčije. Lani so nabavili okoli 7.500 kg mesa v vrednosti 33.000 evrov.
- Osnovna šola Grm v Novem mestu: Pri nabavi mesa sodeluje s slovenskimi (preverjenimi) dobavitelji. Vodja šolske prehrane Matej Povž je povedal, da niso odvisni samo od enega dobavitelja, kar pripomore k boljši kakovosti. Za januar so preverili poreklo 1.000 kg mesa: 72 % iz Slovenije, 14 % iz Nemčije, 8 % iz Nizozemske, 7 % iz Madžarske.
- Osnovna šola Stična: Meso in mesne izdelke nabavljajo pri lokalnem mesarstvu Maver, večinoma slovenskega porekla, glavni kriterij pa je cena.
- Osnovna šola Škofljica: Meso in mesne izdelke dobavlja od Perutnine Ptuj, Bio dobrot in mesarstva Oblak. Vsi trije dobavitelji imajo certifikat Izbrana kakovost Slovenija, ki zagotavlja slovensko poreklo.
- Dom ob Savinji Celje: Meso in mesne izdelke naročajo od Celjskih mesnin in Perutnine Ptuj. Okoli 85 % mesa je slovenskega porekla, slovenska je vsa govedina in perutnina.
- Koroški dom starostnikov: Ima tri dobavitelje: mesarstvo Smolar, mesarija Lečnik in Perutninarstvo Pivka, ki dobavljajo izključno slovensko meso. Lani so porabili 16.522 kg svežega mesa in 5.551 kg mesnih izdelkov v vrednosti 104.000 evrov.
- Javni gospodarski zavod Brdo: Piščančje meso dobavlja Perutnina Ptuj, druge vrste mesa pa Panvita.
- Vojska: Meso in mesne izdelke nabavlja od štirih dobaviteljev: Mesarstvo Oblak (sveže, divjačinsko, žrebičje, ekološko meso), Kras (trajne mesne izdelke), Celjske mesnine (poltrajne mesne izdelke), Perutnina Ptuj (piščančje meso). Statistik o poreklu ne vodijo.
- Zapori: Sodelujejo s Celjskimi mesninami, ki dobavljajo slovensko govedino, svinjino pa uvažajo. Direktor Izidor Krivec je pojasnil, da se podjetje vse redkeje poteguje za javna naročila, saj s ponudbo slovenske govedine in svinjine težko konkurira »poljski dampinški logiki«.
Direktor Izidor Krivec, ki je tudi predsednik upravnega odbora GIZ Mesne industrije Slovenije, meni, da se javni zavodi pri nabavi odločajo predvsem na podlagi najnižje cene.
Širša problematika poljskega mesa in vpletenost Panvite
Po aferi s poljskim mesom je zavrelo po vsej Evropi. Poljski preiskovalni novinar, ki je sprožil mednarodni škandal, je Slovencem sporočil: "Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem." Direktor podjetja Celjske mesnine Izidor Krivec je pojasnil, da z mesno maso iz govejih obreznin ni nič narobe. Uprava za varno hrano je sporočila, da so v okviru posebnega nadzora pri devetih podjetjih odvzeli 14 vzorcev za kemijske in mikrobiološke preiskave. Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je na vprašanje, zakaj javnost ni bila obveščena o lokacijah pregledov mesa po izbruhu afere, odgovoril, da o lokacijah nadzora nikoli ne obveščajo javnosti.
Peter Vrisk iz Zadružne zveze Slovenije je opozoril, da je sistem, v katerem potrošnik ne dobi informacije, kdo uvaža in kdo pri nas skladišči sporno poljsko meso, nevzdržen. Prepričan je, da bi ob takšnih aferah morali razkriti imena vseh dobaviteljev mesa. Po objavi informacije, da je to meso skladiščeno v Panviti, so pri upravi za varno hrano hitro spremenili dikcijo. Panvita je izrazila ogorčenje: "Gre za zdrs uprave za varno hrano, ki našemu podjetju povzroča veliko škodo. Že prvi dan izbruha afere smo vedeli, da naše meso ne izhaja iz sporne poljske klavnice, vendar se je inšpekcija odločila, da bo vzorčila vse meso, ki izhaja iz poljske regije, kjer je sporna klavnica."
Poslanka NSi Iva Dimic, ki zahteva izredno sejo državnega zbora, poudarja, da morajo za varno in kakovostno hrano poskrbeti vse institucije v državi. "Slovenski kmetje, ki proizvajajo zdravo in varno hrano, morajo biti zaščiteni. Imeti morajo enake pogoje v EU kot preostali. Trenutno so zaščiteni dobavitelji, ne kmetje," opozarja Dimičeva. Posedi zanika, da so v tej aferi bolj zaščitili dobavitelje kot slovenskega kmeta. Prva dama inšpekcije urada za varno hrano Andreja Bizjak pojasnjuje, da je sledljivost temelj varnosti.
Vpletenost Panvite in politične povezave
Potem ko so na Planetu razkrili, da je v skladišču podjetja Panvita v Gornji Radgoni 15 ton mesa iz Poljske, se je postavilo vprašanje, zakaj so pristojni v času afere pri nas v ospredje postavljali le obrate s hitro prehrano, niso pa razkrili, da je pod nadzorom tudi meso v skladišču podjetja Panvita. Ni nepomembno, da je bil na čelu skupine Panvita med letoma 2003 in 2010 zdajšnji predsednik državnega zbora in Socialnih demokratov Dejan Židan. Od tam je presedlal na stolček kmetijskega ministra, na katerem je bil s krajšo prekinitvijo osem let. Molčijo tudi prekmurski inšpektorji, med njimi je tudi Tanja Gider Židan, žena Dejana Židana, so poročali v oddaji Argument.
Direktor skupine Panvita Peter Polanič ob obisku predelovalnice o spornem mesu ni vedel nič. To nikakor ni prva afera v Panviti. Leta 2015 so morali zaradi uhajanja amonijaka v obratu posredovati gasilci. Istega leta se je obrat zaradi pomanjkljivih evidenc mesa znašel na razvpitem seznamu goljufivih mesarjev. Podjetje je bilo ob tem večkrat prisiljeno odpoklicati različne serije mesnih izdelkov. Ista Panvita MIR je ena največjih dobaviteljic mesa javnim ustanovam pri nas.
Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete je kritičen do sistema javnega naročanja, kjer v ospredju ostaja zgolj in samo cena. "Slovenski proizvajalci so pod zelo neprijetnim pritiskom, zato spreminjajo svojo logiko poslovanja in poskušajo zadrževati tržne deleže v kategorijah nizke kakovosti, ki jih večinoma zavzemajo uvoženi izdelki," dodaja Kuhar. Meni, da so otroci v javnih vrtcih ali šolah že zaužili meso iz Poljske.
Poreklo in varnost spornega poljskega mesa
Ekipa Planet TV je obiskala sporno klavnico v poljski vasi Kalinowo, ki je zdaj tudi v središču preiskave evropskih inšpektorjev. Kalinowo je majhen kraj z le nekaj hišami in razvpito klavnico. Danes tam ni bilo nikogar, ki bi želel pojasnjevati karkoli glede dogajanja v klavnici. So pa tja že prišli inšpektorji Evropske unije, ki bodo natančno preverili, kaj se je tam dogajalo in ali se je morda kaj podobnega dogajalo tudi drugje na Poljskem. Poleg obrata je tudi trgovina, kjer spornega mesa verjetno niso prodajali. Police v trgovini so povsem prazne, mesa v njej ne prodajajo več.
Maj Jukič, Slovenec, ki je slabo leto živel na Poljskem, pravi, da je narava tam bolj onesnažena kot pri nas, kar se pozna na kakovosti mesa. "Če živina nima dobre krme, tudi meso ni tako dobro."
Podatki raziskovalne ekipe poljskih novinarjev kažejo, da je sporno ravnanje trajalo več let. "Šlo naj bi za sistem, kjer ni bilo potrebne kontrole veterinarjev. Klavnice so lahko ponoči počele praktično karkoli." Eden izmed zaposlenih je povedal: "Že nekaj časa smo vedeli, da se na Poljskem dogaja nekaj takega. Pozno septembra smo dobili namig, da se v klavnici v Kalinowu dogaja prav to. Pripravljajo meso iz bolnih in skoraj mrtvih krav. Meni je na primer moj šef ukazal, naj ožigosam kadavre, preden jih pošljemo naprej kot zdrave, z veterinarskim žigom."
Pozivi k spremembam in rešitve
Peter Vrisk je na vprašanje o spremembah v zakonu o javnem naročanju odgovoril, da imajo javni zavodi zdaj možnost, da mimo javnega razpisa dobijo 20 odstotkov naročila, ta odstotek pa bi se moral po njegovem mnenju krepko dvigniti. Dodal je, da bi morali bolj ceniti lokalno oskrbo.
Na ministrstvu za javno upravo nimajo konkretnih podatkov o mesnih izdelkih v javnih zavodih, ne strinjajo pa se s pavšalno oceno, da meso slabše kakovosti pristane predvsem v javnih zavodih. »Prej velja prav nasprotno,« poudarjajo. Obenem zakon omogoča izločitev 20 odstotkov vrednosti vseh živil iz postopkov javnega naročanja, kar pomeni, da lahko naročnik iz postopka javnega naročanja izloči večkrat po 80.000 evrov živil ter nabavo neposredno pri pridelovalcih oziroma predelovalcih. A na ministrstvu opozarjajo, da je kakovost živil odvisna predvsem od dobre priprave vsebin naročila, pogojev, ki jih naročnik zahteva, in nadzora dobavljenih živil, in ne od načina izvedbe postopka. Manj veščim naročnikom je na voljo Katalog živil, ki ga je lani pripravila Gospodarska zbornica Slovenije in vsebuje natančne opise in merila za preko 2300 artiklov. Matej Povž z novomeške osnovne šole Grm je na primeru medu opisal, kako izkoristiti mehanizme zakona za izbor kakovostnih živil in uspeti pridobiti slovenski med z dodatnimi zahtevami glede kakovosti.
Mesarstvo Oblak: Zagotavljanje kakovosti in sledljivosti
Podjetje Mesarstvo Oblak d.o.o. je družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo proizvajanja in prodaje svežega mesa in mesnih izdelkov. Trenutno je v podjetju aktivna že 4. generacija, ki ohranja vrednote družinskega podjetništva.
Podjetje Mesarstvo Oblak nudi sveže pakirano junčje, svinjsko in telečje meso najvišje kakovosti, ki je 100 % sledljivo. Poleg konfekcioniranega mesa nudijo tudi mleto meso. Poudarjajo, da jim je pomembno poznati izvor mesa, ki ga uporabljajo pri proizvodnji mesnih produktov. 100 % sledljivost jim pove, kdaj je bil izvršen zakol govedi in na kakšen način ter s katere kmetije meso prihaja. Pri delu upoštevajo najvišje standarde ter izvajajo HACCP preventivni sistem. Vse postopke vodijo z namenom največje varnosti in kakovosti svežega pakiranega mesa. Svinjsko meso je meso domačega prašiča. Junetina ali junčevina je meso 12-14 mesecev starega, od 380-450 kg težkega in na poseben način pitanega goveda, ki vsebuje nižji delež maščobe in je svetlo rdeče barve.
Rdeče meso je hranljivo živilo, bogato z vitamini, minerali, antioksidanti in različnimi drugimi hranili. Je pomemben vir beljakovin in vitaminov B skupine (niacin, kobalamin, piridoksin) ter železa, cinka in selena. Visokihranljiva vrednost rdečega mesa je ključna v prehrani otrok, starejših, nosečih in doječih žensk.