Letno poročilo za proračunske uporabnike predstavlja ključen dokument, ki celovito prikazuje finančno poslovanje in dosežene rezultate v določenem obračunskem obdobju. Njegova vsebina, členitev in oblika so natančno določene s pravilnikom, ki ureja letna poročila za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki so uporabniki enotnega kontnega načrta.
1. Pravna podlaga in ključni pojmi
Pravilnik določa vsebino, členitev in obliko sestavnih delov letnega poročila za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki so uporabniki enotnega kontnega načrta po 13. členu Zakona o računovodstvu (ZR). Proračunski uporabniki so dolžni pripraviti letno poročilo na podlagi 21. in 51. člena Zakona o računovodstvu, tretjega odstavka 62. člena in 99. člena Zakona o javnih financah (ZJF) ter Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna.
1.1. Definicije uporabnikov enotnega kontnega načrta (EKN)
- Uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: uporabniki EKN) so zavezanci po Zakonu o računovodstvu (ZR), ki morajo v skladu z določbo 13. člena ZR upoštevati enotni kontni načrt. Enotni kontni načrt je kontni načrt, predpisan s pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.
- Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: določeni uporabniki EKN) so pravne osebe javnega prava iz četrtega odstavka 15. člena Zakona o računovodstvu.
- Drugi uporabniki enotnega kontnega načrta (v nadaljevanju: drugi uporabniki EKN) so uporabniki EKN, razen pravnih oseb javnega prava iz četrtega odstavka 15. člena Zakona o računovodstvu. Ti so našteti v drugem odstavku 16. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava.
- Neposredni uporabnik proračuna oziroma posredni uporabnik proračuna je tisti uporabnik EKN, ki ima status neposrednega ali posrednega uporabnika državnega ali občinskega proračuna v skladu z 2. in 3. členom Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov.
1.2. Sestavni deli letnega poročila
- Računovodsko poročilo je del letnega poročila in obsega računovodske izkaze.
- Poslovno poročilo so informacije, ki jih pripravi poslovodstvo o poslovanju uporabnika EKN. Del poročila je tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področju iz njihove pristojnosti, ki se pripravi v skladu s predpisom iz četrtega odstavka 62. člena ZJF.
2. Vsebina letnega poročila
Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov z ustreznimi sestavnimi deli in obveznimi prilogami ter poslovnega poročila.
2.1. Računovodski izkazi in priloge
Računovodska izkaza sta bilanca stanja in izkaz prihodkov in odhodkov, katerega sestavna dela sta izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja. Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev ter obveznostih do virov sredstev uporabnika EKN ob koncu obračunskega obdobja. Vsebina podatkov, ki se izkazujejo v obrazcih, je opredeljena z računovodskimi predpisi in standardi.
2.1.1. Obvezne priloge k bilanci stanja
- Pregled stanja in gibanja neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ki se sestavi ločeno za sredstva v upravljanju, v lasti ter v finančnem najemu.
- Pregled stanja in gibanja dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil.
Obrazec bilance stanja izpolnjujejo drugi in določeni uporabniki EKN.
2.1.2. Izkaz prihodkov in odhodkov
- Za druge uporabnike EKN: Obvezna priloga k izkazu prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov EKN, ki imajo v svojem sestavu režijske obrate iz 17. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, je evidenčni izkaz prihodkov in odhodkov režijskih obratov. Le-ti izkažejo podatke, ki se zagotavljajo v skladu s četrtim odstavkom 45. člena in tretjim odstavkom 56. člena pravilnika o EKN.
- Za določene uporabnike EKN: Ti uporabniki sestavljajo izkaz prihodkov in odhodkov po obrazcu Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov (Priloga 3). Poleg tega sestavijo tudi obrazec Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka (Priloga 3A), ki izkazuje vse vrste prihodkov in odhodkov, v skladu s tretjim odstavkom 45. člena in drugim odstavkom 56. člena pravilnika o EKN. Podatki o odhodkih oziroma stroških po vrstah dejavnosti, ki niso razvidni iz dokumentacije, se ugotovijo na podlagi ustreznih sodil, ki jih določi pristojno ministrstvo.
2.2. Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih
Sestavni del poslovnega poročila uporabnikov EKN je tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področju iz njihove pristojnosti, ki se pripravi v skladu s predpisom iz četrtega odstavka 62. člena Zakona o javnih financah. Računsko sodišče je ugotovilo, da je poročanje neposrednih proračunskih uporabnikov še vedno premalo osredotočeno na dosežene rezultate. Zato je pomembno, da se pri opisovanju uspešnosti doseganja ciljev ne omejuje zgolj na opisno ravnanje, ampak se jih opredeli z jasno definiranimi cilji, povezanimi pričakovanimi rezultati in kazalniki njihovega doseganja.
2.3. Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ (NNJF)
Sestavni del letnega poročila je tudi Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ (NNJF). Ta izjava je del zaključnega računa oziroma letnega poročila proračunskega uporabnika. Z izjavo občina oceni ustreznost vzpostavljenega sistema notranjega nadzora, ki vključuje kontrolno okolje, oceno tveganj, notranje kontrole, pretok informacij in notranje revidiranje. Navesti mora tudi najpomembnejše ukrepe za izboljšanje sistema, ki so bili izvedeni v preteklem letu, in ukrepe, ki jih namerava izvesti v tekočem letu. Podlaga za izjavo so poročila notranjega in zunanjega revizorja, če se nanašajo tudi na notranji nadzor. Ministrstvo za finance, Urad za nadzor proračuna (UNP) je pojasnilo, da proračunski uporabniki za leto 2023 predložijo dosedanjo Izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ, saj je nova izjava še v fazi priprave in sprejemanja. Metodologija za pripravo Izjave NNJF je objavljena v Navodilu o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna.
3. Obveznosti in roki za predložitev
Uporabniki EKN predložijo letno poročilo v skladu z določbami 51. člena Zakona o računovodstvu ter 62., 97., 98. in 99. člena Zakona o javnih financah. Proračunski uporabniki morajo letno poročilo oddati preko spletne strani Ajpes (www.ajpes.si).
3.1. Roki za oddajo
- Splošni rok za oddajo letnega poročila je najkasneje do konca meseca februarja. Zakonsko predpisan rok za predložitev letnega poročila se izteče v ponedeljek, 2. marca 2026, za leto 2025.
- Neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravljavec sredstev sistema EZR države do 30. marca.
- Neposredni in posredni uporabniki občinskih proračunov, upravljavci sredstev sistemov EZR občin in občine do 30. aprila.
3.2. Način oddaje
Pravne osebe javnega prava predložijo računovodske izkaze z neposrednim vnosom podatkov, poslovno poročilo in pojasnila k izkazom pa v eni PDF datoteki. Posebno pooblastilo za vpogled, vnos in oddajo podatkov iz premoženjskih bilanc ni potrebno, ker so navedene pravice pridobljene s pooblastilom za vpogled, vnos in oddajo podatkov iz letnih poročil proračunskih uporabnikov.
3.3. Nameni oddaje
Poročila se oddajajo za namen državne statistike, za namen zagotovitve javnosti ter tudi za davčni namen.
3.4. Dodatne obveznosti predložitve
- Neposredni in posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov letno poročilo predložijo tudi resornim ministrstvom oziroma občinam.
- AJPES-u se oddajo letna poročila za občinski proračun in ožje dele občin, ki so pravne osebe, upoštevaje pri tem, da se izkaz prihodkov in odhodkov ožjega dela občine (mestne četrti in krajevne skupnosti), ki je samostojna pravna oseba, vključi tudi v letno poročilo za proračun občine.
- Javni zavodi, javni skladi in javne agencije, katerih ustanoviteljica je občina, predložijo letno poročilo tudi županu.
4. Dodatne obveznosti proračunskih uporabnikov
4.1. Usklajevanje terjatev in obveznosti
Zakon o računovodstvu v 37. členu določa, da je potrebno ob koncu poslovnega leta uskladiti obveznosti in terjatve proračunov in pravnih oseb, ki financirajo programe oziroma storitve drugih pravnih oseb javnega prava, s prejemniki sredstev iz javnih financ. Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu podaja dodatna pravila glede uskladitve z neodvisno potrditvijo.
Neposredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov pošljejo prejemnikom sredstev iz javnih financ izpisek odprtih postavk, izpis stanja terjatev za sredstva dana v upravljanje ter izpis stanja dolgoročnih finančnih naložb, najpozneje do 25. januarja naslednje leto. Prejemniki sredstev iz javnih financ morajo potrditi skladnost postavk oziroma v primeru neskladnosti navesti svoje stanje obveznosti z obrazložitvijo in listinsko dokumentacijo najkasneje do 3. februarja naslednje leto. Končno uskladitev posredni in neposredni proračunski uporabniki izvedejo do 3. februarja.
4.2. Popis sredstev in obveznosti
Popis morajo opraviti vsi poslovni subjekti, ki sestavljajo računovodske izkaze. Proračunski uporabniki morajo po Zakonu o računovodstvu opraviti popis na koncu poslovnega leta, in sicer praviloma po stanju na dan 31. decembra, in nimajo možnosti izbire časa izvedbe (39. člen ZR). Namen popisa je uskladiti knjiženo stanje z dejanskim (popisanim). Izjemoma se opravi popis tudi med letom, in sicer ob statusnih spremembah (npr. pripojitve, oddelitev, delitev, združitev).
Po izvedenem popisu predsednik popisne komisije izdela poročilo o opravljenem popisu in ga pravočasno odda ustreznim službam in organom odločanja. Poročilo o popisu mora obravnavati pristojni organ proračunskega uporabnika ter odločiti o načinu odpisa primanjkljajev, knjiženju presežkov, odpisu neplačanih in zastaranih terjatev ter o morebitnem odpisu sredstev v skladu z aktom o ustanovitvi. Če se ob popisu ugotovi, da so za nastali primanjkljaj, oškodovanja sredstev ali neplačane terjatve ter podobno odgovorni delavci, je potrebno odločiti o potrebnih ukrepih.
4.3. Obračun odbitnega deleža DDV
Proračunski uporabniki, ki so zavezanci za DDV, morajo do konca januarja naslednjega leta ugotoviti dokončni odbitni delež odbitnega DDV za preteklo leto in morebitne razlike knjižiti po stanju na dan 31. decembra. Za dobavo blaga se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev, v zasebne namene, brezplačno odtujitev ali uporabo za druge namene, ne za opravljanje dejavnosti, če je zavezanec odbil vstopni DDV.
5. Sistem notranjega nadzora in kontrol
Učinkovit sistem notranjih kontrol je bistven za pravilno in zakonito poslovanje. Ta vključuje več ključnih elementov, ki se odražajo tudi v Izjavi NNJF.
5.1. Nadzorno okolje in tveganja
Proračunski uporabnik mora imeti določene jasne cilje, ki so med seboj skladni in usklajeni s celovito strategijo poslovanja ter z njegovim proračunom in finančnim načrtom. Hkrati morajo biti opredeljena merila za ocenjevanje doseganja cilja, upoštevajoč kriterije jasnosti, merljivosti, ustreznosti, zmožnosti in časovne opredeljenosti. Vsakemu tveganju mora biti ocenjena možnost nastanka in posledice ter določen ukrep za njegovo obvladovanje na sprejemljivi ravni. Obstajati mora postopek posodabljanja registra tveganj, saj se cilji in okolje stalno spreminjajo.
5.2. Notranje kontrole in postopki
Vzpostavljen sistem notranjih kontrol ne daje gotovosti, če ni zagotovljeno njegovo redno pregledovanje glede na ustreznost in učinkovitost. Postopki, ki obsegajo vse poglavitne procese proračunskega uporabnika, morajo biti v obliki internih aktov (pravilnikov, navodil, standardov, procesogramov) in na razpolago zaposlencem, katerih naloge in odgovornosti vključujejo. Dokumentacija mora biti razdelana do mere, ko lahko novozaposleni z zahtevano izobrazbo in izkušnjami brez posebnih navodil opravlja standardne naloge. Opisi postopkov in procesogrami morajo vključevati prikaz kontrolnih točk, opis kontrolnih postopkov in kontrolnike. V primeru, da zaradi nezadostnega števila zaposlenih razmejitev nalog ni možna, mora biti zagotovljena druga kontrola (npr. s strani nadrejenega). Obstajati mora postopek, s katerim se zagotavlja posodabljanje postopkov in da vsi zaposleni razpolagajo z njihovo najnovejšo izdajo.
5.3. Informacije in komunikacija
Za vstop v računalniške programe morajo obstajati postopki, ki zahtevajo redno uporabo in menjavo gesel. Dostop do dokumentov mora biti omejen v skladu s pristojnostmi posameznih zaposlenih, zagotovljeno mora biti tudi sledenje dostopov do dokumentov. Nadzorne kontrole izvaja vodstvo in odgovorni uslužbenci z namenom pridobivanja zagotovila, da vzpostavljene notranje kontrole delujejo kot je bilo zamišljeno. Obstajati mora postopek, ki omogoča, da je vodstvo obveščeno o slabostih notranjih kontrol in posodabljanjih postopkov. Redno poročanje mora biti v pisni obliki in se ne nanaša samo na notranjo revizijo.
5.4. Notranje revidiranje
Vzpostavitev notranjerevizijske funkcije pomeni, da ima proračunski uporabnik lastno notranjerevizijsko službo, je z drugimi proračunskimi uporabniki ustanovil skupno notranjerevizijsko službo ali pa ima pogodbeno zagotovljene notranjerevizijske storitve. Proračunski uporabnik se praviloma odziva na priporočila notranjerevizijskih poročil z ustreznimi popravljalnimi ukrepi.
5.5. Etično ravnanje in kodeksi
Za proračunske uporabnike je priporočljivo, da imajo dodatne posebne kodekse ravnanja, če imajo specifično poslovanje ali posebno delo (npr. policija, vojska). Kot usmeritve vodstva se štejejo vsi notranji akti ter druge pisne usmeritve. Kot primer dobre prakse je redna (letna) obravnava kodeksa in poklicnega etičnega ravnanja s predstavitvijo konkretnih primerov. To področje je sicer v veliki meri urejeno z Zakonom o javnih uslužbencih, Zakonom o delovnih razmerjih in področnimi zakoni.
6. Zadnje spremembe v poročanju
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 je bila črtana obveznost priprave polletnih poročil in posledično tudi obveznost priprave sanacijskega načrta v primerih, če je iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhajalo, da bo posredni uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad prihodki.
tags: #letno #porocilo #za #proracunske #uporabnike #priloga