Ta članek temelji na fragmentih iz starih arhivov, predvsem furlanskih, in obravnava zgodovinske, kulturne ter cerkvene zapise, ki se nanašajo na območje Kranjske in Furlanije. Posebna pozornost je namenjena zadevam, povezanim s cerkvenimi službami, posestvi in jurisdikcijo v različnih krajih.
Drobtinice iz furlanskih arhivov
Zbiranje teh "drobtinic" je rezultat dela A. Koblarja, ki je raziskoval arhive na Furlanskem, še posebej v Vidmu, od leta 1218 za ljubljansko škofijo. Njegovo delo je bilo osredotočeno na preverjanje verodostojnosti določenih zapisov. S pomočjo dovoljenja č. g. F. mu je bil odprt stari patriarški arhiv. Arhiv je ranljiv, a malo urejen. Pokrajinski arhivar, gospod vladni svetnik Zahn, je pripravil njihove regeste od 3. zvezka do strani 360 v 10. zvezku, ki zajema obdobje od leta 1473 do 1481 in se nanaša na deželo Kranjsko. Gradiva je bilo dovolj, avtor si je delal zaznamke. Zanimanje je bilo tudi za zapise patriarških notarjev, ki pričajo o preteklosti v stari dobi videmski.
Muzejske objave in arhivski viri
Novice muzejskega društva za Kranjsko iz leta 1891, izdane s strani društvenega odbora v Ljubljani, so bile tiskane pri Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Vse to kaže na bogate vire za slovensko zgodovino, ki jih hranijo predvsem Benetke in druge bližnje arhivske ustanove. Članek navaja tudi nekatere reference, kot so C, D, A, B, ki se nanašajo na Museo Civico, mestni arhiv v Št. Danijelu in druge vire.
Ključni arhivski viri in lokacije
- C pomeni "Museo Civico".
- D mestni arhiv v Št. Danijelu.
- Bela Cerkev.
Cerkvena zgodovina in pomembni dokumenti
V nekaterih krajih, kot so planjave v Št. Danijelu in Čedadu (Cividale), so arhivski viri še posebej bogati. V prvem kraju je bil arhivar č. g. hodnjič, ki je deloval kot v ljubljanskem arhivu. Tu se nahajajo dokumenti, kot je izvirnik zgodovine Longobardov, spisan v 8. ali 9. stoletju, evangelijarij iz 5. ali 6. stoletja z zapisi ob robovih knjige, ter izjemno star rokopis "Vita s. Missale Rom." iz leta 1254 in številne druge službene knjige.
Zanimivo je, da se cerkvene zakristije v muzejih in arhivih kažejo kot bogati viri za slovensko zgodovino. Avtor je v kratkem času prepisal kolikor je bilo mogoče. Vsak zapis ima arabsko številko in navedbo zvezka, kjer se nahaja. Med notarji so omenjeni Bius de Romagnano in Gubertinus de Novate, ter Petrus de Locha.
Cerkvene zadeve in osebnosti po krajih
Blagovica
Viljem de Montusanctis, patriarhov kapelan, je leta 1337 postal župnik v Blagovici. Leta 1330 je bil imenovan za faro dobrniško. Otakar Blagoviški se je leta 1330 na faro dobrniško. Bil je tudi mengeški in večni kapelan krašinski. Prav tako je imel pravice v Kranjski in Marki. Leta 1472, 12. maja, je bil župnik Martin Retgeb (in Oblach). L. Jošič. Ana Katarina pl. samostana je 16. marca. prezentovala faro in beneficij sv. Šmarijino Goro in 12 let v Podbrezjah. V Blagovici je 29. julija 1345 pri kapeli sv. ob patriarhovem gradu prišlo do nove kapelanske službe, ki spada pod dobsko faro. Župnik dobski je imel patronatsko in prezentacijsko pravico nad Blagovico.
Bloke
Leta 1472, 12. maja, je bil župnik Martin Retgeb (in Oblach).
Bohinjska Bistrica
Leta 1625, 26. februarja, je bil kurat Pavel Muhavec.
Borovnica
Farna (?) cerkev sv. se imenuje 11. aprila 1351 podložna cerkev sv. (Preserje). Patriarh je naročil, naj se vse to vrže iz cerkve.
Bistra, samostan
Okoli leta 1692 je bil opat P. Črvič (Zeruich) in prior P. Hugo. 29. avgusta je omenjen Ludovik Ciriano.
Cerklje na Gorenjskem
Glede cerkljanske fare sta bila Pelegrin in Sifrid poklicana v Videm na odgovor, čeprav je bil Sifrid že 17. avgusta župnik cerkljanski, ko je bil v najem dobil mengeško faro. Patriarh Bertrand je 2. marca 1336 investiral Pelegrina. Leta 1341 je bil za vikarija v Cerkljah nekega Sifrida. 9. februarja 1479 je bila omemba naddijakona Kranjske v zadevi duhovnika Petra Kodelje. 21. avgusta prezentuje velesovska prednica Marija Antonija pl. sovskega.
Cerkvica (Cirknica)
Palude je postal cirkniški župnik 28. julija 1330. Imel je faro v Meseru in kanonikat v Mesaliji v milanski škofiji. 29. oktobra 1330 je bil prisoten pri vmeščanju novega mengeškega župnika. 3. februarja 1330 je omenjen kot naddijakon. Po njegovi smrti je 21. novembra 1330 dobil Volfram faro, ki je bil njegov vikarij do 30. aprila 1351. Leta 1475, 1. septembra, je bil duhovnik Ahacij, vikarij cirkniški. V Cerkvici se leta 1476 zida cerkev sv. Marjete. 12. novembra 1477 je bilo naročeno, da se nekaj denarja da Leonardu, vikariju cirkniškemu. Ribniški naddijakon, mengeški in naddijakon gorenjski, je pisal leta 1595. Imel je jurisdikcijo nad cirkniško faro. Opat P. P. je trdil, da Cerkvica ne spada pod naddijakona. Leta 1692 je bila pod bistrskim samostanom, a ne s "pleno jure". Schonleben je duhovniku dal jurisdikcijo za Cerkvico.
Čatež pri Kostanjevici
Jurij Semenitz je bil postavljen 20. novembra 1474 kot vikar in voditelj cerkve sv. Jurija. Vmestil ga je župnik poljanski. Leta 1475, 6. oktobra, je omenjen pri Litiji. Leta 1599 je bil župnik Matija Račič.
Čemšenik
29. novembra 1330 je bil omenjen fevd. Leta 1639 je bil tam kapelan Tomaž Soller.
Črmošnjice
Po smrti Jurija Jakliča je za črmošnjiško faro 27. novembra 1474 Frančišek Kozler.
Črnomelj
22. oktobra 1341 so bile omenjene podružnice: M. B. pri Treh Farah (in Awa), sv. v Podzemlji, sv. Štefana pod Semičem in sv. Vinici, vse v oglejski škofiji.
Dob
29. julija 1345 je bila omemba dobske fare. Dalje 9. marca 1347 in 26. novembra 1347 je bil Gandus, plebanus in Hauch. Leta 1345 je bil Majnhard (Mevnhardus). 24. oktobra 1345 je bila omenjena dobrniška fara. 11. aprila 1351 Vragov sin iz Črnega (Rotenpuchel).
Dobrčpolje
Župnik je služboval v Dobrčpoljah do 15. junija 1693. 25. julija 1693 je bilo poročilo za beneficij sv. mana Julija bar. Brniškega.
Dobraiče
Otakar Blagoviški se je 28. februarja 1330 omenjal v povezavi z dobrniško faro, a vendar se imenuje 10. decembra 1340 in 21. januarja 1341 kot naddijakon Kranjske in Marke, župnik mengeški in vikar krajinski. 24. oktobra 1345 je bil omenjen Cijan, ki je imel nekaj posestva, in patriarh je naročil 3. julija 1472, da mora iti z doma, če v Dobrničah postavi vikarija.
Dolina
Naddijakonu Kranjske se je 6. novembra 1474 dovolilo maševanje na portatilu.
Duplje
17. decembra 1478 je bil omenjen župnik v Kovorju.
Fara pri Kostelu
Župnik Ivan Grumel se navaja 5. januarja 1480, 10. marca 1480 in 15. junija 1480, ko je izročil reškemu župniku. 10. marca 1734 cesar prezentira Jurija Medvedka.
Gorje
Henrik Gorjanski (de Gorvach) je bil leta 1335 v Šmartnem pred Kranjem. Leta 1597 je bil za župnika Vincencij Razza, star 36 let.
Grad
Leta 1330 je omenjen Konstantin Zapoški (Seepacher).
Idrija
Marko Kune (Cune) je 18. decembra 1474 dobil dovoljenje, da sme. Frančiška Latomija je 22. februarja 1595 vojvoda Ferdinand prezentoval za kapelanijo M. B. Jocliciana Jawnisija.
Ihan
Ihanskko faro (S. Georii in Javvchan) je 9. marca 1347 dobil Filip (parochus in Yauchan), ki ga je moral vmestiti kamniški, vodiški ali dobski župnik. Leta 1356 je bil še vedno župnik. 6. oktobra 1474 je omenjen duhovnik Jurij Zamperl, ki je hotel prvega spodriniti. Leta 1639 je bil župnik Vrban Komatar.
Jesenice
Leta 1639 je bil omenjen duhovnik Jurij Kofol iz Ilirike, star 65 let.
Kamnik
28. oktobra 1330 in 21. januarja 1341 je bil Filip naddijakon. Dobil je faro 24. junija 1333. V septembru 1342, ko je resignoval na to faro. Nato je bil omenjen 27. oktobra 1344 in 9. marca 1347 ter 29. julija 1345. Prejel je zavetniško pravico nad kapelanijo v Blagovici. 18. novembra 1345 je cerkev M. B. suknom 12 liber. 4. oktobra 1347 je dobil dovoljenje za sezidanje gradu na pustem hribu "Risimberch" v Vipavi. Po smrti župnika Jakoba Rainerja je 27. junija 1474 Felsa iz Loke, glavarja v gradu "Nouenburg". Duhovnik Jurij ni dosegel 23. leta. Leonh. Jarhov komisarij je faro upravljal še 3. avgusta 1475. Duhovnik je sodil v zakonskih zadevah (A, a) in 9. decembra 1478. 1. marca 1479 je bila preiskava v Kranju. Kralj je bil 19. decembra 1477 kapelan oltarja sv. v cerkvi kamniški. 25. aprila 1479 je bil omenjen Hertenfelser, kranjski vicedom. Leta 1479 so Matiji Mrcini (Merzina) vzeli faro. Leta 1595 so Kamničani pisali, da nimajo organista in da se širi luteranstvo. Med župniki so omenjeni trebanski župnik Klemen, ljubljanski kanonik dr. Nepokoj iz Gorice, ribniški naddijakon gorenjski. Leta 1639 je bil omenjen F. Jurij Hugolin, gvardijan v Kamniku. 30. aprila 1718 in 22. aprila 1719 je bil omenjen Leopold Rasp v Kamniku.
Kočevje
Grof Oton Ortenburški je sezidal kapelo sv. v Moosvvaldu in 1. septembra 1330 dobil dovoljenje, da sme tam vedno imeti kapelana, ki bo maševal. Župnik v Kočevju je bil Danijel (10. junija 1474). 6. aprila 1475 je bil omenjen patriarhov komisarij. 8. marca 1477 je bila tožba kočevskega mesta zoper reškega župnika Martina. 31. marca 1477 je grof N. dobil dovoljenje za sezidanje cerkve M. B., kjer so ponoči videli goreti luči. Leta 1658 je Ivan Pogorelec iz Kočevja dobil nižje redove.
Komenda
Leta 1639 je bil župnik Mihael Jeraj. 16. novembra 1639 je bil omenjen mengeški župnik in gorenjski naddijakon J. A. pl. Komende. Patriarh je odgovoril, da to, da naddijakon ni podložen oglejskim naddijakonom, je nekaj novega.
Kostanjevica
8. maja 1480 je bil župnik cerkve sv. v Kostanjevici Martin, kolarjev sin iz Mokronoga. Opatija cistercijenškega samostana: Opat Herman je 17. decembra 1474 ukrenil zadevo kovorske fare, ki je bila podložna samostanu. Opatu Konradu je 6. marca 1477 Lack, vikarij videmskega župnika, povedal, da mora cerkev sv. plačevati samostanu miznine. 29. novembra 1474 je omenjen opat Konrad. 23. junija 1477 je bila omemba kostanjeviškega samostana.
Kovor
Pri patriarhu se je 17. decembra 1478 pritožil župnik Simon, da se je Ulrik List vrinil in polastil fare kovorske. Leta 1625 je bil vikarij Tomaž Gruden in leta 1639 župnik Matija Otava.
Kranj
11. oktobra 1341 je bila omenjena nakelska fara. Pavel iz Kranja je 22. aprila 1479 prejel sv. redove. Med 15. vrsto duhovnih pastirjev kranjskih so omenjeni: 10. februarja 1475 Valentina, kapelan sv. Leonarda. 10. januarja 1475 so omenjeni župnik in apost. in altaristi. Petra Kodeljo, ki je bil 14. januarja 1475 imenovan vikarij, 1. novembra 1475 kapelan, 30. aprila 1477 zopet vikarij, 28. maja 1477 nekdanji vikarij. 9. februarja 1479 je bil duhovnik in 18. februarja 1479 kapelan sv. Florijana v Kranju. 30. oktobra 1477 je bil omenjen Valentin Tuzija, kapelan v bolnici. 18. februarja 1479 je bil omenjen Trica, altarist sv. Jurija. 18. februarja, 22. marca, 3. in 16. junija 1479 je bil župnik Matija Operto. 22. marca 1479 je bil omenjen duhovnik Narda ter duhovnik Jurij Josip. 16. junija 1479 je bil omenjen duhovni pomočnik Filip in 25. novembra 1479 Rutzet. 28. januarja 1475 je bil posvečen v mašnika. Andrej Felman je postal naddijakon. Leta 1595 je bila pravda med njim in patriarhom o tem, komu spada kranjska fara. Naddijakon Seb. je predal pravice ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju. Leta 1595 je bilo z dovoljenjem papeža Julija II. priključeno ljubljanski škofiji. Patriarh je poudaril, da Kranju ostane patriarh, ki mora potrditi prezentirane župnike. Poudaril je tudi, da škof še ni pridobil nikakršne jurisdikcije. 4. aprila 1718 je bil Ivan Mihael Ferri, pozneje kamniški župnik.
Kranjska Gora
Leta 1639 je bil omenjen župnik Jurij, star 40 let.
Krašina
"Večni" vikarij v Krašini (Craexen) je bil 21. januarja 1341 mengeški in naddijakon Kranjske in Marke.
Križevo pri Kostanjevici
25. februarja 1595 je tam župnikoval Adam Ribič (Piscator), ki je bil pred prejemom sv. redov poročen. Leta 1639 je bil omenjen Krištof Waissingram.
Krka
Leta 1336 je Henrik dobil faro leskovško. Leta 1639 je bil omenjen župnik Jurij Kozlovič.
Leskovec pri Krškem
Ulrik, imenovan Cumanus, je bil tam župnik 30. septembra 1336, od koder se je menda preselil v Št. Vid pri Stičini. Leskovško faro je dobil Henrik, sin Filipa s Krke. 15. marca 1347 je bil omenjen (Feld). 4. decembra 1474 (Gurchenveld). 14. marca 1475 je bil župnik v Leskovcu (im Gurkfeld). "Dominus Primos, Plebanus in Haselbach" se navaja: 6. novembra 1474; 2. februarja 1475 so se na Krškem maše ob nedeljah zopet opravljale; 22. aprila 1479. 11. marca 1480 je bil omenjen Glauch, vikarij na Krškem (Leskovec). Leta 1639 je bil župnik Matija Bučela. Cerkev sv. Drnovem (Drenaun), podružnica krška, se omeni 22. aprila 1479. 28. marca 1479 je bilo predlagano, da bi se zaprla stara cerkev sv. Straža in izročila v sveti namen. Kasneje je leskovški župnik dr. Steiner prosil, da bi smel blagosloviti novozidano cerkev sv. Martina v Straži, kakor tudi cerkvi sv. Rozalije in sv. Krškem. 23. junija 1477 je bila omemba njegove fare.
Ljubljana
Fara sv. Petra
28. februarja 1330 je bil Frančišek, imenovan Franklin, duhovnik iz Ljubljane. 20. februarja 1341 se je preselil z brdske fare na Kor. za župnika v Št. Ljubljano. 26. januarja 1341 je bil omenjen grad Reicheneck pri Celju. Menda je bil župnik Ivan. Leta 1475, 10. januarja, je bil omenjen Ulimji na Štajerskem.
Hospital ljubljanski
23. oktobra 1330 je bilo podeljenih 40 dni odpustkov za vse, ki kaj darujejo za hospital M. B. deklic. 22. oktobra 1341 je bila prošnja za delitev pravice za izvrševanje duhovnih in oskrbovanje posestev pri cerkvi sv. njenih podružnicah: M. B. pri treh Farah (in Awa), sv. v Podzemlji in sv. Vinici.
Škofija Ljubljana
V dopisu z dne 10. januarja 1475 patriarh ljubljanskega škofa imenuje za svojega sufragana in trdi 1. septembra 1475, da se dovoljenje pridobi samo od ljubljanskega škofa in ne od patriarha. 18. novembra 1475 je bilo poročilo o požganih oltarjih in cerkvah. Ljubljanski kapitelj je 19. januarja 1595 poročal o pismu gorenjskega naddijakona iz leta 1595. 13. oktobra 1336 in 25. novembra 1338 je bil omenjen 6. novembra 1474 in 18. novembra 1480. Deželni Ahacij Hertenfelser 27. aprila 1479.
Mekinje
Samostan: 29. novembra 1330 je bil omenjen v "Socesken, Pugled, Worst et Aycha". Henrik Vranjepeški je dobil navodila, da naj ga uvede v ta fevd. 26. novembra 1347 je bil omenjen Rensich Mekinski (menda plemič). 2. februarja 1348 je bil nunski kapelan Mainhard. Leta 1639 je bil kapelan Kern. Leta 1692 sta bila omenjena Cornetti (Chron) in Elizabeta Walch. Leta 1693 je bil kapelan Mihael Tercel.
Mengeš
Dokumenti, izdani v Avignonu dne 5. septembra 1327, so se nanašali na Turreja, nadduhovnika modociške cerkve v milanski škofiji. Sme kot pravi župnik imeti faro mengeško (Mangispurch) in ga nikakor ne sili, da po namestniku skrbi za dušno pastirstvo.