Lažje prebavljiv kruh: Vrnitev k naravnim postopkom in zdravim alternativam

Kruh je osnovno živilo, ki spremlja človeštvo že tisočletja, vonj sveže pečenega hlebca pa vzbuja občutke topline in domačnosti. Kljub temu se v sodobnem svetu hitre hrane in industrijskih pekarskih postopkov izgubljajo ključne lastnosti kruha iz preteklosti. Ena izmed teh lastnosti je naravno in počasno vzhajanje, ki ne samo izboljša okus in teksturo kruha, temveč ga naredi tudi lažje prebavljivega.

Danes je gluten pogosto na slabem glasu, mnogi pa pozabljajo, da problem ni zgolj v sami sestavini, temveč tudi v postopku priprave. Počasno fermentiranje kruha razgradi kompleksne sladkorje in beljakovine ter omogoča, da postane lažji za naš prebavni sistem. Če si za pripravo kruha vzamemo več časa in mu pustimo, da naravno dozori, je rezultat presenetljiv - okusnejši, hranljivejši in bolj prijazen kruh.

Znanost in prednosti počasnega vzhajanja

Tradicionalna peka kruha je vključevala dolge fermentacijske procese, ki so omogočili naravno razgradnjo sestavin in sproščanje kompleksnih arom. Dandanes večina pekarn uporablja instant kvas in skrajšane postopke vzhajanja, s čimer pridobijo na hitrosti, a izgubijo na kakovosti. Posledično kruh ni le manj okusen, temveč lahko povzroča tudi prebavne težave, napihnjenost in nelagodje.

Počasno vzhajanje temelji na uporabi minimalnih količin kvasa ali naravnega droži ter daljšem času fermentacije, ki namesto nekaj ur lahko traja 12, 24 ali celo 48 ur. Medtem ko v industrijski peki kruh hitro naraste zaradi močne koncentracije kvasa, se pri počasnem vzhajanju naravni encimi in bakterije lotijo dela postopoma. To omogoča globlje in bolj zapletene okuse ter mehkejšo in bolj zračno teksturo. Tak kruh je bogatejši z naravnimi kislinami, ki pomagajo pri prebavi in prispevajo k boljši absorpciji hranil.

Proces počasnega vzhajanja temelji na naravni fermentaciji, ki poteka pri nižjih temperaturah. Medtem ko klasični kruh vzhaja pri sobni temperaturi in hitro izgubi stabilnost, se pri počasnem vzhajanju postopek odvija postopoma. To omogoča encimom, da razgradijo gluten in sladkorje, kar pomeni, da je končni izdelek lažje prebavljiv.

Študije so pokazale, da počasna fermentacija kruha zmanjšuje količino hitro prebavljivih ogljikovih hidratov, kar lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. Prav tako prispeva k večji vsebnosti koristnih probiotikov, ki podpirajo črevesno floro. Za tiste, ki se po uživanju kruha pogosto počutijo napihnjene, je to lahko rešitev, ki omogoča uživanje kruha brez nelagodja. Čeprav se počasno vzhajanje kruha morda sliši kot dodaten napor, v resnici ne zahteva več dela - le več časa, saj omogočimo naravi, da opravi svoje delo.

Domači kruh s počasnim vzhajanjem: recept

Priprava kruha s počasnim vzhajanjem ne zahteva posebnih pekarskih spretnosti, temveč le potrpežljivost. Najpomembnejši sestavini sta čas in kakovostne surovine. Ključ do uspeha je minimalna uporaba kvasa in počasno dozorevanje testa.

Sestavine:

• 500 g moke (najbolje kombinacija bele in polnozrnate)
• 350 ml hladne vode
• 5 g soli
• 1 g suhega kvasa ali 50 g aktivnega droži
• 1 žlica olivnega olja (opcijsko)

Priprava:

1. V veliki posodi zmešamo moko, vodo in kvas (ali droži). Testo naj bo sprva le grobo premešano, brez gnetenja.
2. Pustimo, da počiva 30 minut, nato dodamo sol in ga rahlo premešamo.
3. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati v hladilniku vsaj 12 ur, idealno 24 ur.
4. Po počasnem vzhajanju testo vzamemo iz hladilnika in pustimo, da doseže sobno temperaturo.
5. Oblikujemo hlebec in ga položimo v pomokano posodo, kjer naj še zadnjič vzhaja 1-2 uri.
6. Pečemo v predhodno segreti pečici na 230°C, prvih 20 minut s paro (lahko dodamo posodo z vročo vodo), nato še 20 minut pri 200°C.

Rezultat je kruh z zlato skorjo, bogato aromo in neverjetno mehko sredico. Takšen kruh lahko hranimo več dni, ne da bi izgubil svežino.

Droži: starodavno vzhajalno sredstvo za sodobno prebavo

Peka kruha z drožmi ni tako imenovana modna muha, pač pa so na tak način kruh in druge kvašene dobrote pripravljale že naše babice. Droži so torej najstarejše vzhajalno sredstvo, ki se je uporabljalo že pred mnogimi leti, ko še ni bilo poznanega kvasa, kakršnega poznamo danes. Za njihovo pripravo potrebujemo le moko in vodo, ki ju zamesimo v pravem razmerju in pustimo, da zmes na toploti fermentira. Tako pridobimo domači ali divji kvas, ki lahko popolnoma nadomesti pekovski ali pivski kvas.

Že stari Egipčani so bili tudi prvi varilci piva in s pomočjo piva ter toplega ozračja so ustvarili tudi prvo vzhajalno sredstvo, ki ga imenujemo »droži«. To vzhajalno sredstvo so dodali mešanici moke in vode in tako je nastal prvi vzhajan kruh. Takšen način priprave krušnih izdelkov se je ponekod v Sloveniji ohranil vse do dandanes, najbolj poznan je t. i. koroški rženi kruh, pripravljen povsem iz ržene moke.

Moka je sama po sebi neživa. Ko pa ji dodamo vodo, zaživi. V njej začnejo mrgoleti različni mikroorganizmi, ki pa niso prisotni v moki, temveč tudi v zraku. Droži so naravno vzhajalno sredstvo, preprosta zmes moke in vode, ki na toploti sčasoma začne fermentirati ali po domače vreti.

Pomen laktobacilov in fitinske kisline

Strokovnjaki opozarjajo, da kvas sicer ni probiotik, vendar so laktobacili v kvašenem testu prisotni že med postopkom peke, zato je kruh bolj zdrav. Pravzaprav izboljšajo njegove hranilne lastnosti, naredijo hranila bolj biorazpoložljiva (telo jih lažje absorbira), delujejo proti nekaterim antinutrientom (snovem, ki ovirajo absorpcijo hranil), ki so prisotni v moki, in zmanjšajo raven sladkorja v krvi.

Žitno zrno ima v svojem ovoju naravno prisotno fitinsko kislino, ki preprečuje telesu, da izrabi vse minerale (cink, kalcij, magnezij, železo) v njem. Pri testu, ki ga zamesimo z drožmi, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke nevtralizirajo fitinsko kislino, zato lahko telo vsrka več hranilnih snovi. Mlečnokislinske bakterije rodu lactobacillus razgradijo sestavljene ogljikove hidrate (škrob) v enostavne (sladkor) in pri tem sproščajo mlečno in ocetno kislino. Z enostavnimi sladkorji se nato hranijo kvasovke, pri tem pa proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, zaradi katerega testo vzhaja.

Zakaj je kruh z drožmi bolj zdrav?

Kruh, pripravljen z drožmi, je zaradi dolgotrajnejšega postopka daljšega vzhajanja lažje prebavljiv, ne obleži v želodcu in nas ne napenja. Procesi mlečnokislinskih bakterij dajejo kruhu posebej dobro aromo, zato je polnejšega in bogatejšega okusa ter lepe teksture. Testo, ki ga zamesimo z drožmi, sicer vzhaja precej počasneje, a dosti učinkoviteje. Iz tega razloga je tak kruh bolj zdrav od tistega, ki ga kupimo v trgovini, je obstojnejši in se ne drobi ter ima nižji glikemični indeks in lažje dostopna hranila in minerale za naše telo.

• Lažja prebavljivost: Zahvaljujoč mlečnokislinskim bakterijam in divjim kvasovkam, ki se na delo odpravijo med dolgo fermentacijo, našemu telesu ni treba preveč razgrajevati škroba.
• Nižja vsebnost glutena: Mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke med počasnim vzhajanjem razgrajujejo tudi gluten. Kruh z drožmi ni brez glutena, je pa našemu telesu prijaznejši.
• Nižji glikemični indeks: Zaradi manjših vsebnosti škroba ima kruh z drožmi tudi nižji glikemični indeks, zaradi česar je lahko krasna alternativa, ko želimo spremeniti prehrano. Če pri peki uporabljamo še polnozrnato moko, je kruh še bolj primeren. Ker je kruh z drožmi bolj nasiten, ga bomo pojedli manj.
• Podaljšana svežina izdelkov: Mlečnokislinske bakterije proizvajajo ocetno kislino, zaradi katere kruh in drugi pekovski izdelki z drožmi zdržijo dlje - ržen kruh s starostjo celo pridobi na okusu.
• Mehkejša sredica: Zaradi mlečnokislinskih bakterij je rezultat bolj homogena in kompaktnejša struktura kruha.
• Boljši izkoristek hranil in mineralov: Z uporabo droži in daljšo fermentacijo omogočimo našemu telesu, da izkoristi čim več mineralov, ki so prisotni v žitih.
• Naglica pozabljena: Ker se večina procesov pri nastajanju testa z drožmi odvija sama od sebe, nam ni potrebno ob vzhajajočem testu bdeti in se bati, da se bo po prehitrem vzhajanju sesedlo. Vmes si lahko vzamemo čas in si celo dovolimo pozabiti na testo.

Veliko narodov pozna droži, le pod drugim imenom. Tako na primer Američani droži imenujejo sourdough in Nemci Saureteig (kislo testo). Italijani jih imenujejo levito madre (matični kvas), Francozi levain in Rusi zakvaska. Španci jih poznajo kot massa madre (matično testo), na Koroškem pa kot Mednce ali Mednice.

Priprava droži in peka kruha

Za pripravo droži se najprej odločimo in pripravimo moko, s katero jih bomo hranili. Vedno jih je namreč priporočljivo hraniti z eno in isto moko. Ker imajo droži rade, da je v moki veliko hranil, izberimo tako, ki je polnovredna. Najbolj drožem slastna je ržena moka, lahko pa je tudi pšenična - če le gre, naj bo iz ekološke pridelave. Ko droži ne dišijo prijetno (vonj spominja na kefir, mogoče jogurt) in se zakislijo, je potreben SOS-korak, da jih nahranimo. Hranimo jih v hladilniku, če jih dalj časa ne bomo uporabili. Prej jih nahranimo izdatneje in ko jih ponovno vzamemo ven, jih le obudimo z žlico ali dvema moke in vode. Predvsem pa si vzemimo dovolj časa in potrpežljivosti, da se naučimo ravnanja z drožmi.

Za pripravo in peko kruha z drožmi za začetek izberemo preprost recept, ki zahteva le moko, vodo in sol ter nekaj časa, veliko ljubezni in potrpežljivosti. Seveda lahko krušnemu testu dodamo sestavine po izbiri (semena, oreščki, olive, sir …) ali pa še izboljšamo svoje pekovske izdelke z uporabo mleka, jajc in maščobe. Ko pripravimo in stehtamo sestavine, jih združimo skupaj. Avtoliza je priporočljiva, saj bo testo lepše in lažje oblikovati. Takoj po avtolizi v testo vtremo sol in pazimo, da ne pretrgamo že ustvarjenih glutenskih vezi.

Sledijo gnetenje oziroma zajemi in raztegi, lahko si izberemo tudi tehniko udarjanja ob pult. Testo je primerno vzhajano za predoblikovanje, ko enkrat naraste. Testo predoblikujemo in ga pustimo počivati na delovni površini od 15 do 25 minut. Dokončno ga oblikujemo in damo na končno vzhajanje. Končno vzhajanje imenujemo tudi zadnje vzhajanje; po dveh do treh urah na pultu pri sobni temperaturi ga postavimo v hladilnik, kjer bo testo dokončno vzhajalo. Hladilnik je prijatelj našega testa z drožmi, saj mu omogoča, da počasi in kontrolirano vzhaja.

Ko je testo primerno vzhajano za peko, ga zvrnemo na površino, zarežemo z ostrim nožem, po želji okrasimo in ga potisnemo v vročo pečico. Pod vplivom vročine se procesi v testu pospešijo, encimi začnejo hitreje delovati. Testo še narašča, saj se v testu začne zadnje tvorjenje ogljikovega dioksida, skorjica se obarva. Poskrbimo tudi za paro v pečici, saj je ta odgovorna za hrustljavo skorjico. Prvih 15 minut je ključnih, da skorjica ne zakrkne in da testo ob pomoči pare še vedno lahko vzhaja. Po 15 minutah odstranimo vir pare, da se skorjica lepo zapeče.

Ko je kruh pečen, ga povsem ohladimo, preden vanj zarežemo. Peka kruha z drožmi je nalezljiva in zasvojljiva izkušnja.

Hitri recept za kruh z drožmi s pripravljeno mešanico

Za tiste, ki si želite uživati v domačem kruhu z drožmi, a vam primanjkuje časa, so na voljo tudi pripravljene mešanice, ki poenostavijo postopek. Potrebujete le vodo, pustite testo vzhajati in že ste na poti do popolnega domačega kruha. Sveže pečen kruh iz takšne mešanice vas bo očaral s svojo hrustljavo skorjo in mehko sredico. Ker običajno vsebuje bio pšenično, pirino in rženo moko, je kruh bogat z vlakninami in ima daljšo svežino.

1. Priprava testa: V primerno posodo stresemo mešanico za kruh z drožmi. Dodamo 400 ml vode sobne temperature in s kuhalnico dobro premešamo, da se vse sestavine enakomerno povežejo.
2. Oblikovanje testa: Po 30 minutah testo še enkrat premešamo s kuhalnico. Nato ga preložimo v kvadratni model za peko kruha dimenzij 30 x 10 cm, ki smo ga predhodno namazali z oljem ali obložili s peki papirjem. Testo s pomočjo mokre žlice poravnamo po površini.
3. Vzhajanje testa: Testo pustimo fermentirati oziroma vzhajati na sobni temperaturi 5 do 8 ur, najbolje čez noč.
4. Peka kruha: Pečico ogrejemo na 220 °C. Po želji lahko mešanico razdelite na pol in spečete dva manjša hlebca.

Vpliv moderne pšenice in industrijske predelave na prebavo

Kruh je ključno živilo praktično od začetka obstoja človeštva, a v zadnjih letih se v javnosti pojavlja vse več namigov, da preveč kruha ne učinkuje preveč pozitivno na naše telo. Tako v svetu kot tudi v Sloveniji že nekaj let beležimo porast ljudi, ki zelo slabo (ali pa sploh ne) prenašajo gluten, lepljivo beljakovino, ki je sestavni del kruha in izdelkov iz moke. Gluten je mešanica beljakovin, ki je naravno prisotna v nekaterih žitih, kot so pšenica, rž, oves, ječmen, pira, kamut in tritikala ter v vseh izdelkih, narejenih iz mok omenjenih žit.

Tisti, ki so preobčutljivi na gluten oziroma njegovo sestavino prolamin, bolehajo za celiakijo, kronično avtoimunsko boleznijo, ki prizadene predvsem tanko črevo in za katero je običajno kriva genetska predispozicija. Mnogi se sprašujejo, od kod se je nenadoma pojavila ta bolezen in celotna fama o intoleranci na gluten, saj je bil domač kruh glavna hrana naših babic in dedkov, pa nihče ni tarnal zaradi tovrstnih težav.

Kot v knjigi Kruh na zagovoru pojasnjuje kardiolog dr. William Davies, pšenica v zadnjih petdesetih letih ni niti senca tistega žita, ki so ga jedli naši starši in stari starši. Razlog za to naj bi se skrival v dejstvu, da moderna pšenica ni več prava pšenica, saj so strokovnjaki preveč posegali vanjo, rezultat pa so izdelki, ki imajo bolj malo skupnega z naravo. V kruhu naših prednikov ni bilo konzervansov, zamešen je bil na roke in pečen v krušni peči, glavna sestavina pa je bila pšenična moka, ki je bila povsem drugačna od te, ki jo poznamo danes.

Sodobne različice žit so močno podprte s številnimi škodljivimi škropivi, z moderno znanostjo in genskim inženiringom se vanje razmeroma preprosto vnaša aditive, ki jih naredijo bolj odporne proti škodljivcem, uporablja se zaviralce in pospeševalce rasti. Vsi ti dodatki jo naredijo cenejšo, odpornejšo ter dostopnejšo, a veliko ljudem povzročajo nemalo težav.

Današnja pšenica prestaja številne kemične in mehanske obdelave, po vsebnosti hranil pa vse bolj peša. Vsebuje številne škodljive sestavine - od vsem dobro znanega glutena, pa do gliadina in mnogih drugih ne ravno zdravih beljakovin. Protein gliadin, ki ga vsebuje novodobna pšenica, se po besedah dr. Daviesa v možganih veže na receptorje opiatov in pri ljudeh spodbuja apetit. Pšenica ima torej tudi psihoaktivne lastnosti in težava se še dodatno poglobi, če je ob tem prisoten tudi sladkor.

Zdrave alternative kruhu in mokam

Mnogi enostavno ne vedo, s čim je pravzaprav sploh mogoče nadomestiti kruh in moko. Dober začetek je denimo zamenjava pšenične moke za polnozrnato. Čeprav strokovnjaki pravijo, da kljub razlikam redita oba, je dejstvo, da zbitega polnozrnatega kruha pojemo veliko manj kot puhastih štručk. Bolj kot na količino nakupljene moke je potrebno gledati na njeno kakovost; najboljša izbira bo polnozrnata moka iz ekološke pridelave.

Vrste mok

Moke v osnovi delimo na krušne in nekrušne. Krušne moke so tiste, ki jih v svoji kuhinji tudi sami najbrž največkrat uporabimo pri peki kruha z drožmi in ostalih dobrot z drožmi. To so: pšenična, ržena in pirina. Te moke vsebujejo beljakovine, ki v stiku z vodo tvorijo gluten. Gluten je tista snov, zaradi katere kruh lepše vzhaja in ima bolj puhasto sredico.

Nekrušna moka pa ima slab gluten ali pa ga nima. Zato moramo nekrušni moki dodati tudi krušno ali pa jo popariti, ji dodati drugo vezivo. Med nekrušne moke spadajo: ječmenova, ajdova, koruzna, prosena, riževa in ovsena moka. Obstajajo še moke iz pražit, kamuta, enozrnice in dvozrnice. Te moke imajo slabše pecilne lastnosti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi mokami ali dodati manj vode.

Lažje prebavljive vrste kruha

Če iščete lažjo, lažje prebavljivo, a še vedno okusno alternativo tradicionalnemu kruhu, je dobra novica, da obstajajo številne možnosti:

• Ržen kruh: Narejen je iz rži in je temnejši ter gostejši od običajnega kruha, prav tako vsebuje veliko več vlaknin. Rženi kruh povzroča manjše dvigovanje krvnega sladkorja kot pšenični kruh. Ima pa tudi močnejši in bolj edinstven okus.
• Oopsie kruh: Gre za enega najpreprostejših in najbolj priljubljenih krušnih izdelkov z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Narejen je lahko samo iz jajc, kremnega sira in soli. Uporablja se kot nadomestek za pšenični kruh in je okusen tako kot žemljica za hamburgerje, kot za namakanje v prelivih in pomakah.
• Kruh iz kislega testa (z drožmi): Narejen je iz fermentirane zmesi moke in vode. Postopek fermentacije povečuje razpoložljivost hranil, zato je lažje prebavljiv in bolj hranljiv od običajnega pšeničnega kruha, še vedno pa lahko vsebuje gluten, zato za bolnike s celiakijo ni primeren. Njegov okus je nekoliko bolj kiselkast.
• Kruh Ezekiel: Eden najbolj zdravih kruhov, saj vsebuje zelo visoko vrednost beljakovin, vlaknin in različnih hranil. Ime je dobil po biblijskem liku Ezekielu. Narejen je iz različnih tipov kaljenih zrn in stročnic, zrna pa morajo pred predelavo kaliti, zaradi česar je kruh veliko bolj hranljiv in lažje prebavljiv. Ezekiel prav tako ne vsebuje nikakršnega sladkorja, ni pa primeren za tiste, ki so občutljivi na gluten.
• Koruzne tortilje: Slednje so brez glutena, vsebujejo pa veliko vlaknin, zaradi česar so odličen nadomestek za pšenico. Uporabimo jih za zavitke, pico ali samostojno. Priprava koruznih tortilj je sila preprosta, saj zanje potrebujete zgolj dve osnovni sestavini: vodo in kakovostno ter zelo drobno mleto koruzno moko.
• Ovseni kruh s sodo: Ta kruh na osnovi ovsa z le nekaj sestavinami in minimalno pripravo izpolnjuje vse zahteve. Je hiter, varčen, hranljiv ... in predvsem izjemno praktičen za vsakdanjo uporabo. Oves je naravno bogat z vlakninami, ki spodbujajo občutek sitosti.
• Drugi omenjeni zdravi kruhi: LCHF kruh brez enega grama moke, ajdov kruh, kruh iz polnozrnate pšenične moke, koruzni kruh, hitri kruh iz pire, pirin kruh s sodo.

Nadomestki za kruh in moko v vsakodnevni prehrani

Za življenje brez pšenice ne potrebujemo nobenega posebnega jedilnika, temveč zgolj preproste prilagoditve. Ob zajtrku lahko žitarice zamenjamo za smoothieje, sadje, oreščke ali jajca; pri kosilu pa jih zamenjamo za stročnice, več zelenjave ali beljakovin, enako tudi za večerjo. Med žiti so najboljši nadomestki za pšenično moko denimo pira, kamut, proso, ajda, kvinoja in oves, pa tudi koruza.

Še nekaj slastnih predlogov za jedilnike brez kruha in moke:

• Bulgur: Odličen nadomestek za kruh, ki je k nam prišel iz Bližnjega vzhoda. Narejen je iz durum pšenice s posebnim postopkom parjenja, sušenja in drobljenja, zaradi česar med procesom ohrani večino hranljivih snovi. Ima precej manj kalorij, poleg tega pa je bogat vir beljakovin, mineralov, vlaknin in mangana.
• Zelena solata in listnato zelenje: Lahko je odlična zamenjava za kruh, predvsem v sendvičih in zavitkih. Te velike liste zelenjave namreč lahko napolnite s prelivi, kot sta meso in zelenjava.
• Sladki krompir: Kuhane rezine sladkega krompirja so odličen in okusen nadomestek za rezine kruha, še posebej pri hamburgerjih. Uporabimo ga lahko tudi v različnih receptih za brezžitne jedi in nevzhajane kruhe. Odličen nadomestek za kruh lahko postanejo tudi nekatere druge vrste zelenjave, kot so jajčevci, paprike, kumare in gobe.
• Cvetačno testo: Zelo priljubljena je priprava kruha ali testa za pico iz mešanice cvetače in sira. Cvetačin kruh je izjemnega okusa, zelo hranljiv, obenem pa ima nizko vsebnost ogljikovih hidratov.
• Jajca: Tudi jajca so lahko odličen beljakovinski nadomestek za kruh in veljajo za eno izmed najbolj hranljivih živil na vašem jedilniku.

Tudi sladkim razvadam se ni treba odpovedati: slastne presne in brezglutenske sladice so lahko še vedno izjemen poobedek po kosilu. Med priljubljene brezglutenske recepte spadajo lečna solata z jogurtovim prelivom, penaste ajdove kocke s čokoladnim prelivom, ajdove palačinke, humus s pečenim koromačem, cvetačna rižota z bučo in gorgonzolo, čokoladno-lešnikova torta brez glutena, palačinke iz čičerikine moke in brezglutenski pomarančni kolač.

Uravnotežena črevesna mikrobiota in prebava

Če se vrnemo k prebavnim koristim kvašenega kruha, strokovnjaki opozarjajo, da živila, ki vsebujejo probiotike, pomagajo vzpostaviti ravnovesje črevesne flore in ublažiti simptome slabe prebave. Kisli kruh se tako pridružuje seznamu probiotičnih živil, ki jih lahko redno uživamo, kot so naravni jogurt, kefir ali domače kisle kumarice.

To so živila, ki spodbujajo ravnovesje mikrobiote, tj. bakterijske populacije v črevesju, kar vpliva na več ravneh. Mikrobiota ima več funkcij in vpliva tudi na možgane. Modulira črevesno prepustnost, imunsko delovanje, gibljivost prebavil in aktivnost črevesnega živčnega sistema. Zato mora biti sestava, raznolikost in porazdelitev črevesne mikrobiote uravnotežena, da bi vse dobro delovalo. Kadar ni, govorimo o črevesni disbiozi, stanju ranljivosti črevesja, ki se odraža v našem organizmu, kar se odraža na imunskem sistemu, črevesnih motnjah z vnetji, napihnjenosti ali napihnjenosti trebuha, težki prebavi, plinih in celo težavah s kožo.

Skratka, uživanje dobrega kvašenega kruha lahko postane eden od stebrov, ki podpirajo veliko zgradbo naše mikrobiote. Čeprav torej kruh še vedno predstavlja pomemben del naše prehrane in si brez njega težko predstavljamo zajtrk ali malico, ga je mogoče zelo enostavno nadomestiti z bolj zdravimi in bolj hranljivimi nadomestki.

tags: #lahko #prebavljiv #kruh

• Vodnik do popolnega okusa tofuja
• Podrobnosti o razpisu za prostore za peko
• Recepti za slane prigrizke
• Recept za čebulno marmelado
• Recept za dušeno kislo zelje