Slovenija se ponaša z bogato kulinarično dediščino, v kateri imajo posebno mesto tradicionalne jedi, ki po obliki spominjajo na priljubljeno pico. Čeprav so pice razširjene po vsem svetu, smo po Sloveniji poiskali manj znane in že skoraj pozabljene jedi, ki po videzu spominjajo na to kultno jed. Med njimi so blejska posmodulja, tržiška flika, haloška erpica in seveda koroška trenta ali pogača, ki je tema te poglobljene razprave.
Blejska posmodulja
Posmodulja je doma na Bledu. Tamkajšnje turistično društvo je začelo oživljati to tradicionalno in že skorajda pozabljeno jed. V ta namen so zgradili celo premično krušno peč, s katero potujejo po dogodkih na Bledu in obiskovalcem pečejo blejsko posmoduljo.
Tržiška flika
Tržiška flika je precej podobna jed. Domačinke so v knjižico z naslovom "Stare tržiške jedi" zapisale: "Iz ostankov testa za kruh so v Tržiču nekdaj pripravljali flike ali fliče, kot so jim tudi rekli domačini." Gre za tržiško različico kvasenice, okrogle pogače iz razvaljanega kvašenega testa z namazom, ki so jo v severovzhodni Sloveniji pekli ob večjih delih in praznikih.
Haloška erpica
Na drugem koncu Slovenije, v Halozah, je doma erpica, ki je bila prav tako namenjena potešitvi prve lakote ob mamljivo dišeči tedenski peki kruha.
Koroške trente in pogače: Tradicija in raznolikost
Na Koroškem pa imajo trente, je pojasnila Doroteja Omahen, avtorica kuharske knjige "Kuharija po koroško", ki je doslej izšla v slovenščini in nemščini. Osnova te že skoraj pozabljene jedi je rženo testo, saj je v tem delu Slovenije doma črni kruh. Na sploščeno testo so pred peko največkrat dodali skromen nadev. "Tudi meni je to izjemno zanimiva jed in hkrati zelo enostavna," pravi Doroteja Omahen, ki je svoje otroštvo preživela na Koroškem, a že vrsto let živi v prestolnici. Svojo ljubezen do domače kulinarike in okusov, ki so se ji nekoč vtisnili v spomin, je pred kratkim strnila v omenjeno kuharsko knjigo. V njej je tudi recept za koroški rženi kruh, točno to testo pa je osnova za trente: tradicionalne in že skoraj pozabljene ploščate kruhke, ki so jih gospodinje pripravljale ob tedenski peki kruha. Trenta ali potrentana pogača je koroška jed iz kvašenega testa, ki se razvalja v velikosti pekača. Največkrat je nadev skutni z dodatkom jajc in smetane, lahko pa se dodajo tudi rozine. Vse skupaj se posladka, robovi pa se zavihaajo proti notranjosti. Nekatere gospodinje nadev pripravijo iz naribanih jabolk, cimeta in podobnih sestavin, kot za jabolčni zavitek. Pripravili so jo gospodinje, kadar so pekle kruh, in ostanke testa namazale s tem, kar je bilo pri roki. Izraz potrentana se na Koroškem uporablja tudi za potico ali kruh, ki nista takšna, kakršna bi morala biti, predvsem, če testo ni lepo vzhajano.
Različice koroške pogače
"Koroška pohača ali pogača je tradicionalno koroško pecivo, ki ne sme manjkati za noben praznik. Njena peka ponuja cele vrste možnosti in spodbud k preizkušanju svojih zamisli. Zato jo v koroških gospodinjstvih pečejo na različne načine. Recepti gredo iz roda v rod. Srečujemo nepregledno raznolikost pohač, zato je vsaka od njih pravzaprav izvirnik," je v uvodni besedi h knjigi Nataše Partl "Koroška pohača" zapisala univerzitetna profesorica, raziskovalka, slavistka in etnologinja dr. Herta Maurer - Lausegger.
"V Podjuni jo na primer spečejo drugače kot v Rožu ali na Zilji. Pečejo jih za različne priložnosti, zato poznamo poročne, božične, velikonočne in druge pohače," je še povedala dr. Herta Maurer - Lausegger. Avtorica že omenjene prve knjige o koroški pohači Nataša Partl, ki poučuje na dvojezični Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu, v svoji knjigi bralca poduči, da so osnovne sestavine za pohačo poleg kvašenega testa še sesekljani orehi, rozine, rum za namakanje, kristalni sladkor, cimet in maslo, marsikje pa še rožičeva 'štupa'.
Praznovanje koroške pogače
Pogača sa Jogurtom (bez Kvasca sa Praškom za Pecivo i Sodom Bikarbonom, Starinska Pogaca)
V osrednjem parku v Borovljah vsako leto posebej počastijo koroško oziroma rožansko pohačo. Leta 2023 je bilo že 17. praznovanje, ki ga je v nedeljo, 25. avgusta, po sveti maši v prireditvenem šotoru odprl boroveljski župan Ingo Appe. Svoje pohače in tudi druge vrste peciva so predstavljali številni koroški kraji in njihova društva. Praznik je bil tudi slovensko obarvan, za kar so poskrbeli Kavčičevi iz Koče na vrhu Ljubelja in mojstrice peke Podbreške potice iz Podbrezij. V podjunski prestolnici Pliberk se je takrat začel tudi sejem na travniku z imenom Jormak, ki ga prirejajo že nad 600 let in je med najstarejšimi in najbolje obiskanimi klasičnimi sejmi na Koroškem.
Recept za tradicionalno koroško pogačo družine Rabensteiner Ogris
Za veliko noč je na Koroškem po navadi na mizi poleg šunke, kruha, hrena in klobas tudi pogača. Koroška pogača je mnogovrstna in se razlikuje ne le od doline do doline, temveč celo od družine do družine. Družina Majde Rabensteiner Ogris z Radiš, 150 m nad Celovcem, še vedno ohranja tradicionalen recept. Babica Leni Ogris, hčerka Majda in vnukinji Lejla ter Lenja skupaj pripravljajo to tradicionalno jed.
Priprava testa
- V posodo se vsuje moka in se naredi vdolbina, v katero se nadrobi kvas.
- Dodata se dve žlici sladkorja in žlička moke, nato se polije s toplim mlekom, da nastane kvasec.
- Kvasec se pomeša v posoljeno moko, doda se sladkor in mleko, pomešano z rumenjaki.
- Vse se dobro premesi in na koncu doda staljeno maslo.
- Ko je testo mehko in voljno, se pokrije, da vzhaja.
Recept pogače je podedovan, babica Leni ga je dobila od svoje tašče. "Zelo pomembno je za naju, da s peko pogače nadaljujeva izročilo, ki sva ga prejeli od prednikov. V času prenasičenosti in izobilja ima to, kar si ustvaril z lastnimi rokami, posebno vrednost," poudarjata Majda in Leni.
Peka pogače
Ko je testo vzhajalo, deklici pridno pomažeta pekače z maslom. Babica Leni ponudi deklicama stopljeno maslo, ki ga namažeta na hitro z rokami razvaljano testo. "Testo je tako mehko, da ga razvaljata samo z rokami. Valjar sploh ni potreben," razlaga babica. Na testo se nato potrese mešanica cimeta, kakava in sladkorja, po želji pa se lahko doda tudi mlete orehe. Majhne roke deklic hitro nadevajo testo s sladkorjem in rozinami, pri zavijanju pa pomagata mamica in babi. Male pogačice se še enkrat potopijo v staljeno maslo. Pogačo, ki je blagoslovljena za veliko noč in pride kot tradicionalna jed na mizo, gospodinja vedno peče na veliki petek, čeprav se tega dne strogo posti. Po eni uri v pečici so pogače gotove in pridejo na mizo. Kratko se shladijo, nato pa jih babi Leni blagoslovi s križem in nareže. "Najboljša pogača pa je sveža, še topla pogača," poudarjajo Majda in njene hčerke.
Leni Ogris rada posreduje svoje znanje tudi drugim. Pred leti je prvič povabila ženske iz vasi v Kulturni dom, da je s sestrično pokazala, kako peči pogačo. "Zelo pomembno je, da damo tradicijo in znanje naprej."
Prekmurska posolanka ali pogača s skuto
Posolanka ali pogača s skuto je ena izmed najboljših prekmurskih regionalnih jedi. Ni samo sladica; primerna je tako za zajtrk, malico, kot sladica za po kosilu ali večerja. Najboljša je sveža, s toplim nadevom in hrustljavo zapečenim robom. Recept je bil pripravljen v sklopu Mercatorjevega projekta "KuhaM: Pristno domače kosilo."
Sestavine
Za testo:
- 300 g moke
- 2 dcl mleka (cca. odvisno od tipa moke)
- 20 g kvasa (polovica zavojčka)
- 2 žlici sončničnega olja
- 1 žlička sladkorja
- Ščep soli
Za nadev:
- 500 g skute
- 1 jajce
- 2-3 žlice sladkorja
- 1 dobra žlica pšeničnega zdroba
- 1 vanilijev sladkor
- 1/2 lončka kisle smetane
Ostale sestavine:
- 2 jabolki
- 1/2 žličke cimeta
- 2-3 žlice zmletih praženih lešnikov ali orehov
- 1 vanilijev sladkor
- 1 žlička nastrgane limonine lupinice
- Sladkor v prahu
Priprava
- Testo: Moko vsujemo v posodo, naredimo jamico, v katero nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in previdno vlijemo toplo mleko (ne prevroče, da kvasovke ne pocrkajo). Počakamo kakšnih 5 minut, da se kvasovke razvijejo in se naredi kvasec. Ob robu posode (da ni v stiku s kvascem) dodamo sol in zgnetemo precej mehko in voljno testo. Testo pokrijemo in ga damo vzhajat za kakšne pol ure, da naraste. Testo za posolanko je v bistvu podobno kot za pico, le da namesto vode uporabimo mleko.
- Nadev: Vse sestavine za nadev z mešalnikom enostavno zmešamo.
- Sestavljanje in peka: Pekač premažemo z oljem. Testo razvaljamo oz. raztegnemo z rokami kot pico na pol cm debelo in po njem enakomerno razporedimo skutni nadev. Kakšne pol centimetra testa pustimo fraj, da bomo lažje kasneje spodvihali robove. Na skutni nadev najprej potresemo kakšno žlico lešnikov ali orehov, da popijejo odvečen sok jabolk. Jabolka naribamo direktno na skuto oz. lešnike. Po jabolkah posipamo še cimet, vanilijev sladkor, limonino lupinico in na koncu preostale lešnike. Robove testa malo spodvihamo navznoter, da nadev ne uide iz pogače. Posolanko pečemo kakšne pol ure na 180 - 200 stopinj, odvisno od pečice.