Koleraba (Brassica oleracea var. gongylodes) je fascinantna zelenjava, ki izvira iz severne Evrope in osrednje Evrope, zlasti iz Češke. Kot križanec med zeljem in belo repo spada v družino križnic, kamor sodijo tudi brokoli, brstični ohrovt in zelje. Ta rastlina, ki je bila nekoč glavna hrana revnih kmetov in živine, znova pridobiva priznanje zaradi svoje vsestranskosti, sladkosti in izjemnih zdravstvenih koristi.
Kolerabo vzgajamo zaradi njenega odebeljenega korena, ki je nad zemljo zelene ali vijoličaste barve, del pod zemljo pa je rumene. Vrh korenaste korenine ima vrat, iz katerega rastejo listi. Znotraj je oranžna ali rumena. Poznamo belo (ki je pravzaprav svetlo zelena) in modro (ki je v resnici vijolična) kolerabo; običajno sejemo belo in modro dunajsko. Če ju prerežemo, imata obe svetlo meso in tudi v okusu ni bistvene razlike. Obstajajo tudi bele, bledo zelene in vijolične kolerabe, vse pa imajo kremasto belo notranjost.
Omeniti velja tudi rumeno kolerabo in poletno nadzemno kolerabico, ki sta sicer različni, a si delita botanično družino. Koleraba je pogostokrat prezrta, kljub temu da v sebi skriva pravo bogastvo antioksidantov in ostalih koristnih snovi. Ima svoj značilen vonj in okus, ki ji ga dajejo njena eterična olja. Sladkobo dolguje ogljikovim hidratom, ki jih vsebuje skoraj toliko kot krompir, med njimi pa je precej naravnih sladkorjev. Surova mlada koleraba ima okus podoben brokolijevemu steblu, le da je malo bolj pekoča - nekateri okus opisujejo kot mešanico brokolija in radiča. Ko je kuhana, je bolj sladka.
Gojenje in nega kolerabe
Koleraba je nadvse nezahtevna rastlina. Zraste hitro, celo že v mesecu dni, in ravno zato jo lahko posadimo na katero koli prazno mesto ter jo sejemo skozi vso sezono. Lahko jo sejemo od začetka pomladi pa vse do sredine poletja. Uspeva tako na prostem kot v rastlinjakih. Najbolje je, da jo sejemo večkrat zapored, ker zelo hitro raste. Na krožnikih jo bomo imeli že 40 do 50 dni od setve, odvisno od sorte in vremena.
V marcu jo sejemo v toplo gredo ali plastenjake - ta bo za spomladansko rabo. Od aprila pa vse do sredine julija jo sejemo na prosto - to bomo imeli za poletno in jesensko uporabo. Malce mraza zgodaj spomladi ali pozno jeseni ji ne bo škodovalo. Če jo bomo sejali, ko bodo temperature še vztrajale pod 10 °C, se zna zgoditi, da bo šla v cvet.
Koleraba načeloma nima kakšnih posebnih zahtev, paziti moramo le, da ima dovolj vlage. Nihanje vlage v zemlji namreč povzroči, da koleraba oleseni, postane vlaknasta, lahko tudi popoka. Posadimo jo kjer koli, ne potrebuje posebne gredice. Spomladi naj bo bolj na soncu, poleti pa jo nekoliko zasenčimo, saj previsoke poletne temperature ji niso najbolj po godu. Zadovoljna bo tudi z okopavanjem ali rahljanjem.
Je dobra soseda solati, redkvici, endivji, blitvi, špinači, zeleni, čebuli, fižolu in grahu, papriki, krompirju, špargljem, meti in timijanu.
Setev in vzgoja sadik
Koleraba se vzgoji z neposredno setvijo na gredo ali z vzgojo sadik. Za uspešen pridelek jo sejemo od konca junija do sredine julija, ko svojo rast na gredi zaključi katera izmed pomladanskih vrst zelenjave. Na gredo jo sejemo z medvrstno razdaljo 30 cm. Na gredi širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm pa v 4 vrste. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Ker sejemo sredi poletja, izdatno zalijemo celo gredo in dodatno še sadilne jarke z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade v vrsti približno na vsakih 20 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto, kar ni nič narobe. Gosto setev lahko redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo oz. kompostom. Na koncu grede ne pokrivamo s kopreno, saj jo sejemo poleti.
Za vzgojo sadik kolerabe opravimo setev v sredini junija, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo. Sadike vzgajamo v rastlinjaku ali ob vrtni lopi, brez pikiranja. Sejemo po dve semeni v vlažen substrat v srednje sadilne enote in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v treh dneh. Koleraba kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto po 30 dneh, ko ima razvite vsaj 2 do 3 prave liste. Sejemo jo na gredo, ki ostane prazna za zelenjavo, ki smo jo sejali ali presajali spomladi. Setev ali sadike še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.
Konec julija, ko so rastline že večje, celo gredo zastremo s poletno zastirko iz travnega odkosa, listja ali slame, da dodatno zadržujemo vlago. V avgustu in septembru zalivamo le, če imamo daljša obdobja brez dežja.
Škodljivci kolerabe
Najpogostejši škodljivec je bolhač, ki se prehranjuje z listi. V kolikor napad ni prehud, večjega vpliva na razvoj podzemnega dela ta škodljivec nima. Preventivno si lahko pomagamo s prekrivanjem z insektno mrežo. Kolerabo napadajo enaki škodljivci kot druge zeljevke. Najpogostejši so bolhači, ki jim teknejo mladi poganjki sejančkov.
Pobiranje in shranjevanje kolerabe
Za nadzemne kolerabe velja, da jih je bolje pobirati manjše. Idealna velikost je okoli 7 centimetrov, sicer pa je dovolj tudi 5 centimetrov. Prve pridelke pobiramo v avgustu, ko koleraba doseže velikost teniške žogice. Ob pobiranju dodatno zrahljamo zemljo za gomolje, ki jih bomo še pustili, da dozorijo in bodo namenjeni spravilu. Večje pridelke pobiramo od septembra do oktobra.
Ne smemo pa je predolgo puščati v zemlji, saj oleseni in zato ni več dobra, podobno je z redkvicami. Kolerabo za spravilo pustimo zoreti do zime, lahko tudi do januarja. V času rasti in debeljenja nadzemnega dela, lahko ta del ogrnemo z zastirko in tako »obelimo« odebeljeni del, dokler ga ne poberemo. Pravilno skladiščena koleraba čez zimo počaka do maja naslednjega leta.
V hladilniku jo lahko hranimo nekaj dni, dobro pa je, da ne potrgamo vseh listov ter tako podaljšamo svežino. Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh ali v 20-litrskih vedrih, kamor kolerabo zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna. Če nas jeseni preseneti slana in imamo še polno gredico kolerabe, jo je najbolje izpuliti in shraniti v zasipnico ali v zabojčke, ki jih postavimo v klet na slamo.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Čeprav je koleraba kar nekaj časa veljala za hrano revnih, je ta zelenjava izjemno koristna za naše zdravje in nadvse okusna. Koleraba je izjemno hranljiva zelenjava, ki prinaša številne koristi za zdravje. Je nizkokalorična, a bogata s hranilnimi snovmi. Po količini vitaminov in mineralov sicer ne izstopa, ima pa surova mlada koleraba približno toliko vitamina C kot limone. V njej je skoraj toliko vitamina C kot v limonah, zaradi česar je najsvetlejša izjema med zimsko zelenjavo.
Značilen nežen okus kolerabe je posledica gorčičnega olja in nekaterih hranilnih snovi. Koleraba vsebuje veliko vitamina C, ki skrbi za krepak imunski sistem in za zdravo količino hormonov v telesu. Bogata je tudi s fitokemikalijami, kot so sulforafan in indol-3-karbinol, ki ščitijo pred rakom, zlasti rakom prostate, dojke in debelega črevesja. Koleraba vsebuje karotenoide, ki ji dajejo sončno barvo, in žveplove spojine, ki ji dajejo ostrino. Karotenoidi so močni in učinkoviti antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema, preprečujejo in zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev, nekatere izmed 600 karotenoidov pa lahko naš organizem pretvori v vitamin A.
Poleg tega je bogata z vitaminom B6 (biotinom), ki je pomemben za zdravo kožo in lepe lase, vitaminom B3 (niacinom) za energijsko presnovo ter vitaminom B5 (pantotensko kislino) za vitalnost, celično energijo in nastajanje kožnega ter lasnega barvila. Vsebuje tudi pomembne minerale, kot sta kalcij in magnezij, ki sta ključna za zdravje kosti.
Koleraba je priporočljiva za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja, zaradi velike vsebnosti kalija pa niža krvni pritisk. Zaradi visoke vsebnosti kalija pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Krepi imunski sistem, lahko pomaga pri zaprtju in odvajanju vode s telesa ter pri zniževanju holesterola. Vsebuje veliko rastlinskih vlaknin, ki nasitijo za dolgo, zato je priporočljiva za tiste, ki želijo shujšati. Vlaknine so tiste, zaradi katerih koleraba ne podpira zimske lenobnosti pri prebavi. Izboljšuje in pospešuje prebavo, krepi sluznice in zelo koristi dihalnim potem, »ščetka« ožilje in zmanjšuje količino trigliceridov in holesterola v krvi, zaradi antioksidantov deluje preventivno pred rakom. Zelo koristna je tudi za sečila, saj spodbuja izločanje vode, učinkuje razkuževalno ter deluje proti pesku in ledvičnim kamnom.
Največ takšne zdravilne moči ima presna koleraba, najbolje v obliki sveže iztisnjenega soka, in seveda ob rednem uživanju. Od dva do tri decilitre na dan, v dveh ali treh odmerkih, bo dovolj. Koleraba je sladka, ker vsebuje celo za korenasto zelenjavo veliko sladkorjev in niti škroba ji ne manjka.
Kulinarična vsestranskost in uporaba mladih listov
Mlade kolerabice imajo omamen vonj, odličen okus, so nežne, sočne in hrustljave. Kolerabo lahko jemo presno, kuhano, dušeno ali pečeno. Njeno domovino je v osrednji Evropi, saj ji zelo ugaja naše podnebje, zlasti spomladi in jeseni. Danes jo najpogosteje uporabljamo pri pripravi juh. Kar zadeva njeno prehransko moč, bi jo lahko jedli vsak dan.
Uporaba listov kolerabe
Užitni so tudi listi kolerabe! Mlade liste lahko uporabimo v solatah, starejše pa skuhamo kot špinačo. Ti pogosto spregledani listi so užitni in bogati z železom. Pri izbiri kolerabe pazite, da bodo tudi listi sveži in zelene barve - nikar naj ne bodo uveli ali rumeni. Na otip bi morale biti čvrste, izogibajte se mehkejših plodov.
Ideje za pripravo
Obstaja cela paleta načinov, kako uporabiti to zanimivo zelenjavo. Mlado kolerabo lahko olupimo in pojemo surovo, narežemo na paličice in jo pomakamo v različne omake ali z njo začinimo solate. Večina ljudi ima kolerabo najraje kuhano, in sicer jo dodajajo juham, enolončnicam, pirejem ali pa jo pripravljajo nadevano. Pripravimo jo lahko na več načinov, kot prilogo, zelenjavno omako ali kot juho. Lahko jo skuhamo v šari, pripravimo kolerabno enolončnico, jo spečemo kot krompir ali skuhamo v sopari. Odlična je tudi surova.
Iz nje lahko pripravimo tudi sveže stisnjen kolerabni sok ali solato, vendar s količino ne pretiravamo, saj je težje prebavljiva.
Preprosti in priljubljeni recepti vključujejo:
- Koleraba z drobtinicami: Olupite jo, narežite na kose, skuhajte v čim manj slane vode in odcedite. Še vročo zabelite s prepraženimi drobtinami. Ujame se s krompirjevim pirejem, dobra je tudi kar tako, brez dodatkov.
- V zimskih mineštrah in ješprenju: Lepo zgosti in obarva juho, če jo pretlačimo.
- Kremna kolerabna juha: Popražimo čebulo in peteršilj, nato dodamo korenje ter kolerabo. Nekaj časa pražimo, solimo, zalijemo z vodo ter kuhamo približno uro in pol. Juha pride izjemno gosta, za še boljši okus pa zraven ponudimo kislo smetano.
- Koleraba iz pečice: Kolerabo olupite z lupilcem za zelenjavo in narežite na kocke. Dodajte drobno nasekljano čebulo, svež rožmarin, posolite, poprajte in nazadnje olje. Dobro premešajte in pecite od 20 minut do pol ure, toliko, da se koleraba zmehča. Tako pripravljena kot priloga nadomešča krompir v kosih.
- Mafini s kolerabo: S svojo sočnostjo in blagim okusom navdušijo tudi tiste, ki kolerabi sicer niso naklonjeni.
- Karamelizirana koleraba s korenjem: Kolerabo in korenček narežite na enako velike kose in skuhajte do mehkega. V kozici segrejte olje, počasi pražite rjavi sladkor, dokler ne karamelizira, nato dodajte kuhano zelenjavo in pražite še približno 5 minut. Dodajte stopljeno maslo in sladko smetano.
- Svinjska kotleta s kolerabo in jabolki: Na pol pečeno meso prestavimo iz ponve na krožnik. V ponev damo narezano kolerabo, nekaj minut jo pražimo, da se začne mehčati. Nato dodamo še narezane jabolčne krhlje in rezine slanine. Po nekaj minutah vrnemo v ponev še meso in zalijemo z jabolčnim vinom.
Kolerabo lahko skuhamo v šari oziroma pripravimo kolerabno enolončnico, ki je tradicionalno doma na Notranjskem, jo spečemo kot krompir ali skuhamo v sopari. V vsakem od teh primerov jo olupimo. Sok, ki ga iztisnemo iz kolerabe z lupino vred, je pekoč in bolj grobega okusa. Enolončnicam in juham dodajamo olupljeno in na kose narezano kolerabo, sicer pa jo spečemo ali skuhamo z lupino vred ter olupimo kasneje. Nikakor ne pozabimo, da je koleraba odlična tudi surova.