Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo ima status razširjene veljavnosti. To pomeni, da velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost, skladno z zakonom. V praksi se lahko zgodi, da delodajalca člana Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) poleg Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP) zavezuje tudi panožna kolektivna pogodba. Na primer, delodajalca, člana OZS, ki opravlja glavno dejavnost razvrščeno v področje G - Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, zavezuje tudi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije.
Področje uporabe in veljavnost
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo velja za delodajalce, ki v skladu z zakonom opravljajo:
- obrtno dejavnost;
- obrti podobno dejavnost po Obrtnem zakonu;
- druge delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe.
Stvarno veljavnost te pogodbe opredeljuje 4. člen Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Ur. list RS, št. 92/2013 s spremembami in dopolnitvami). Na podlagi statusa razširjene veljavnosti (Ur. list RS, št. 59/2014) velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo skladno z zakonom obrtno dejavnost, in preverjanje, ali je delodajalec član OZS, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ali kake druge delodajalske asociacije ni potrebno.
Prenehanje veljavnosti Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP)
Z dnem 31. 12. 2018 se je iztekla veljavnost Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (KPOP). Prav tako ni bila sklenjena nova kolektivna pogodba, zato je le-ta prenehala veljati. Po prenehanju veljavnosti KPOP so se določbe normativnega dela (od člena 19 do 81) uporabljale še 12 mesecev, to je do 31. 12. 2019. Slednje pomeni, da so vse bistvene določbe, ki so zavezovale delavce in delodajalce, veljale še do konca leta 2019.
Posledice prenehanja veljavnosti za delodajalce
Navedba Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec se morata ravnati v skladu s pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo.
Kaj to pomeni za delodajalce?
- Če sta delodajalca zavezovali dve kolektivni pogodbi dejavnosti, ga po 31. 12. 2019, torej v letu 2020, zavezuje le ena (KPOP ga ne bo več zaradi prenehanja).
- Če je delodajalca zavezovala le Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, ima več možnosti:
- Če bo delodajalec želel pravice delavcev ohraniti na ravni, kot jih je določala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (npr. dodatek za nadurno delo, delovno dobo, število dni dopusta, jubilejna nagrada ipd.), lahko sprejme Pravilnik o delovnih razmerjih in v njem določi pravice delavcev, kot jih je določala KPOP.
- Če je delodajalec v pogodbo o zaposlitvi prepisoval konkretne določbe Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (dodatek za nadurno delo, delovno dobo ipd.), stranki te določbe zavezujejo dalje, v kolikor delodajalec teh določb ne bo spremenil.
- Če bo delodajalec v pogodbi o zaposlitvi želel pravice delavcev spremeniti, je priporočljivo, da se določena področja (na katera napotuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) na kolektivne pogodbe oz. splošne akte delodajalca) uredijo v internih aktih - Pravilniku o delovnih razmerjih.
Sprejem Pravilnika o delovnih razmerjih
V kolikor se bo delodajalec odločil za sprejem Pravilnika o delovnih razmerjih, pa bo moral za pravilen sprejem pravilnika upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Postopek
- Posredovanje predloga sindikatom: Predlog Pravilnika o delovnih razmerjih je treba posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku osmih dni.
- Vloga sveta delavcev/delavskega zaupnika: Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom delodajalca lahko določijo pravice, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Predlog splošnega akta mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni.
- Obveščanje delavcev: Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora delodajalec o vsebini predloga splošnega akta pred sprejemom akta obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. oglasna deska).
- Dostopnost aktov: Delodajalec mora omogočiti pri njem zaposlenim delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti (vedno na razpolago na dostopnem mestu).
Najnižje osnovne plače in tarifni razredi (Tarifna priloga)
Skladno s 64. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP) se najnižje osnovne plače s 1. marcem tekočega leta povečajo na podlagi povprečne letne inflacije preteklega leta in enkrat letno. Povprečna letna inflacija za leto 2024 znaša 2,0 %, BDP pa 1,6 %. Zato so se najnižji osnovni zneski plač za posamezni tarifni razred za 174 ur na mesec uskladili za 2,53 % (2,0% inflacije + 1/3 BDP 0,53 %) in veljajo od 1. marca 2024.
Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih (od 1. marca 2024)
| Tarifni razred | Najnižja osnovna plača |
|---|---|
| I. | 754 EUR |
| II. | 867 EUR |
| III. | 915 EUR |
| IV. | 969 EUR |
| V. | 1.037 EUR |
| VI. | 1.085 EUR |
| VII. | 1.111 EUR |
| VIII. | Delavec opravlja najzahtevnejša dela, ki so rezultat samostojnega ustvarjalnega dela, za katero se zahteva najmanj univerzitetna izobrazba. |
Urna postavka najnižje osnovne plače se določi tako, da se zneski delijo s 174 in zaokrožujejo na cele evre.
Zgodovinske uskladitve plač
Zneski iz prvega odstavka tega člena zajemajo zneska uskladitvenega dodatka za leto 2004 in 2005 po določbah aneksa št. 1 h Kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 129/04). Nadalje, če je povprečna letna inflacija v obdobju januar-december 2008 v primerjavi z obdobjem januar-december 2007 presegla 3,5 %, so se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za leto 2008 od meseca januarja 2009 povečale za razliko med 3,5 % in dejansko povprečno letno inflacijo. Od meseca avgusta 2009 so se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi povečale za 2,3 %.
Vajeniške nagrade
V skladu s 76. členom KPOP je vajeniška nagrada določena v vsakokratnem veljavnem zakonu o vajeništvu. Zneski vajeniških nagrad se po 7. odstavku 20. člena Zakona o vajeništvu usklajujejo na način in v roku, ki ga določa Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS. Ta v 3. členu določa, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom uskladijo enkrat letno, in sicer 1. marca.
Reševanje sporov
Komisija za razlago
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe v enem mesecu po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. Komisija za razlago sprejema razlage, mnenja in priporočila.
Hitro reševanje spora s pogajanjem
Pogodbeni stranki se zavezujeta odzvati na poziv uporabnika te kolektivne pogodbe (delavca ali delodajalca) in začeti postopek hitrega reševanja spora s pogajanjem na sedežu delodajalca ali drugem, medsebojno dogovorjenem kraju, najkasneje v roku 3 delovnih dni od poziva. Če poskus hitrega reševanja spora v nadaljnjem roku 5 delovnih dni ni uspešno zaključen, se postopek lahko nadaljuje s posredovanjem ali arbitražo.
Posredovanje (mediacija)
Nasprotni udeleženec se mora o predlogu za posredovanje izjasniti v roku 10 delovnih dni, tako da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek posredovanja. Obenem nasprotni udeleženec sprejme predlaganega strokovnjaka za posredovanje ali posreduje svoj predlog. Udeleženca spora o strokovnjaku za posredovanje dosežeta soglasje v roku 5 delovnih dni od začetka postopka posredovanja. Med postopkom posredovanja lahko katerakoli stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom.
Arbitraža
Pogodbeni stranki ali uporabnika te kolektivne pogodbe se lahko dogovorita za arbitražno reševanje spora po tem, ko je spor že nastal. Postopek se praviloma vodi pred tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega vsaka stranka predlaga enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta soglasno. Nasprotna stranka se mora o predlogu izjasniti v roku 10 delovnih dni od prejema predloga, tako da nedvoumno izjavi, da sprejema postopek arbitraže. Obenem nasprotna stranka imenuje svojega arbitra in sprejme predlaganega predsednika arbitraže oziroma posreduje svoj predlog za predsednika arbitraže. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata dosežeta soglasje v roku 5 delovnih dni od sprejema izjave o začetku arbitražnega postopka in skleneta arbitražni sporazum. Odločitev arbitražnega senata je v individualnem in kolektivnem delovnem sporu dokončna.
Pripravništvo in usposabljanje
Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo izvajalcev usposabljanja.
Predhodni preizkus usposobljenosti
Predhodni preizkus usposobljenosti je praviloma izvedba posamezne naloge ali skupina nalog, na podlagi katerih lahko delodajalec oceni psihofizične sposobnosti za določena delovna mesta.Različna trajanja predhodnega preizkusa veljajo glede na tarifni razred delovnega mesta:
- za delovna mesta, razvrščena v I. do II. tarifni razred, traja preizkus 1 dan;
- za delovna mesta, razvrščena v III. in IV. tarifni razred, traja preizkus 2 dni;
- za delovna mesta, razvrščena v V. in VI. tarifni razred, traja preizkus 3 dni;
- za delovna mesta, razvrščena v VII. tarifni razred, traja preizkus 5 dni.
Pripravništvo
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Delodajalec imenuje tričlansko strokovno komisijo, pri kateri pripravnik opravlja strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti ustrezna znanja in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja. Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija.
Nalog za drugo delo
Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku 3 delovnih dni po začetku dela prejeti pisni nalog za drugo delo.
tags: #kolektivna #pogodba #obrt #in #podjetnistvo #tarifna