Sajenje fižola (lat. Phaseolus vulgaris) je eno najbolj enostavnih in hvaležnih opravil na vrtu. Kot metuljnica fižol s pomočjo bakterij na koreninah sam veže dušik iz zraka, s čimer bogati tla za naslednje posevke. Za uspešno pridelavo je ključna izbira prave sorte, ustrezna priprava tal in spoštovanje optimalnih rokov setve.
Izbira sorte in čas sajenja
Fižol delimo na nizki (grmičasti) in visoki (plezajoči/preklar) fižol. Nizki fižol zraste do 0,5 metra in ne potrebuje opore, medtem ko visoki potrebuje oporo, visoko najmanj 2 metra.
- Nizki fižol: Primeren za zgodnjo setev. Zori enakomerno, zato je primeren za pridelavo v več intervalih.
- Visoki fižol: Dozoreva postopoma, od spodaj navzgor. Zaradi dolge vegetacije je bolj priljubljen na slovenskih vrtovih.
Fižol je toploljubna rastlina, ki ne prenaša temperatur pod 9 °C. Najboljši čas za setev je začetek maja, ko se tla segrejejo. Prehitra setev v hladna tla vodi v gnitje semen ali šibke rastline, dovzetne za bolezni.
Priprava tal in setev
Fižol potrebuje dobro odcedna, rahlo kisla in ilovnata tla. Izogibajte se glinenim tlom, ki zadržujejo vodo in povzročajo gnitje korenin.
| Tip fižola | Medvrstna razdalja | Razdalja v vrsti |
|---|---|---|
| Nizki (za stročje) | 40-50 cm | 5-10 cm |
| Nizki (za zrnje) | 40-50 cm | 4-5 cm |
| Visoki (preklar) | 75-80 cm | v kupčkih (5-8 semen) |
Semena sejemo v 2 cm globoke jarke, ki jih po setvi obilno zalijemo in zagrnemo. Za hitrejši vznik in zaščito pred škodljivci lahko pred setvijo semena za največ 12 ur namočimo v vodo.
Nega in oskrba
Redna oskrba zagotavlja zdrav razvoj rastlin in obilen pridelek:
- Zalivanje: Fižol zahteva redno zalivanje, posebej v času cvetenja. Zalivamo zjutraj ali zvečer, izključno po tleh, da preprečimo razvoj plesni.
- Gnojenje: Fižol ne potrebuje veliko dušika. Pred setvijo dodamo le manjše količine komposta. Strogo se izogibamo gnojenju s hlevskim gnojem tik pred sajenjem.
- Zastirka: Uporaba listja ali slame ohranja vlago v tleh in preprečuje rast plevela.
- Zaščita: V maju lahko nad gredami uporabimo vrtno kopreno, ki mlade rastline ščiti pred mrazom in škodljivci, kot so ličinke fižolove koreninske muhe.
Bolezni in škodljivci
Stročji fižol je lahko tarča škodljivcev, kot so polži, črne uši in hrošček fižolar, ter bolezni, kot so pepelasta plesen in bakterijske pegavosti. Za preprečevanje:
- Sprotno odstranjujemo napadene vršičke rastlin.
- Izvajamo ustrezen kolobar in izogibamo se pregosti setvi.
- Skladiščeni suhi fižol za 10 dni postavimo v zamrzovalnik, da preprečimo razvoj hroščka fižolarja.
Spravilo pridelka
Stročji fižol nabiramo sproti, ko so stroki mladi in še niso nitkasti (od 8 cm naprej). Redno obiranje spodbuja rastlino k cvetenju in tvorbi novih strokov. Če gojimo fižol za zrnje, pustimo stroke na rastlini, dokler se ne posušijo in zrnje postane trdo. Po spravilu rastline porežemo pri tleh, korenine z dušikovimi gomoljčki pa pustimo v zemlji kot naravno gnojilo.