Vsi poznamo tisti rumeni, slani prigrizek, ki ga kupimo pred ogledom filma v kinu. Govorimo seveda o pokovki oziroma kokicah, ki so dandanes spremljevalke dobrega filma, "uradni sponzor" napete športne tekme in različnih zabav ali prigrizek, ki si ga privoščimo kar tako - ker ga preprosto obožujemo. 19. januar je mednarodni dan pokovke, ki ji v pogovornem jeziku radi rečemo tudi kokice. Pa poznate zgodovino slavnega prigrizka, številne možnosti načina priprave in zanimivosti, povezane z morda najstarejšim in najslavnejšim prigrizkom na svetu?
Zgodovina in razvoj kokic
Zgodovina pokovke sega daleč nazaj v zgodnje dni človeštva, kar kaže, kako daleč je prišel ta skromni in vedno priljubljeni prigrizek. Pokovka ima dolgo in bogato zgodovino kot prigrizek, ki so ga ljudje uporabljali skozi stoletja. Sčasoma so se metode priprave razvijale, vendar je ta preizkušeni in resnični filmski prigrizek ostal osnovni del prehrane po vsem svetu.
Izvor in zgodnja uporaba
- Pokovka je stara več kot 5000 let. Številni zgodovinarji menijo, da je koruza za pokovko prva koruza, ki jo je človeštvo poznalo.
- Viri o tem, kdaj točno so nastale kokice in komu pripisati zasluge zanje, so različni, večina pa začetke pripisuje indijanskim plemenom v Ameriki. Ljudje uživajo kokice že na tisoče let, Indijanci po vsej Ameriki imajo tudi bogato zgodovino, ki dokumentira uživanje kokic.
- Evropejcem naj bi kokice sicer "predstavil" Krištof Kolumb ob koncu 15. stoletja.
Vzpon priljubljenosti
- Prvo komercialno napravo za pripravo kokic je že leta 1893 v Chicagu izumil Charles Cretors.
- Ameriški trgovci so zaradi izredne priljubljenosti in splošne dostopnosti konec 19. stoletja začeli prodajati kokice na karnevalih, športnih dogodkih, v cirkusih, na sejmih in v kinematografih.
- Ko so jih začeli prodajati pred kinematografi, lastniki niso bili navdušeni, ker so mislili, da bodo kokice njihove stranke odvrnile od filmov.
- V začetku 20. stoletja je bila celo prepovedana uporaba pokovke v kinematografih, saj je povzročala velik nered na tleh kinodvoran.
- Trajalo je kar nekaj let, da so spoznali, da lahko kokice dejansko povečajo prodajo vstopnic, v kinodvoranah pa jih od leta 1912 redno prodajajo.
- V času t. i. velike depresije so bile kokice eden izmed redkih prigrizkov, ki so si ga lahko privoščili vsi.
- Američani so med drugo svetovno vojno zaradi pomanjkanja sladkorja v državi začeli uživati trikrat več pokovke.
- Pokovka za mikrovalovno peko je bila prvič predstavljena leta 1945.
- Uživanje kokic v kinematografih je nekoliko zaustavil prihod televizije, a le za kratko.
Fizikalna dejstva: Kako kokice pokajo?
Če vzamemo nepopokana koruzna zrna sama po sebi, se na prvi pogled ne zdijo tako impresivna. Če pa se poglobimo v znanost o kuhanju in si ogledamo, kako se pokovka naredi, lahko osvetlimo ta priljubljen prigrizek.
Kokice sicer ne nastanejo iz koruze, ki jo običajno uživamo. Nastanejo iz posebne vrste koruze - pokovke (angleško popcorn), ki se ob segrevanju razpoči in napihne. Obstaja več vrst koruze, ki se razlikujejo po obliki in sestavi zrna, le posušena zrna koruze pokovke pa ob segrevanju v vročem olju, suhi toploti pečice ali mikrovalovne pečice v sebi ujete molekule vode spremenijo v paro in se razpočijo.
Mehanizem pokanja
- Vsako zrno vsebuje majhno količino vlage. Ko se segreje, se voda spremeni v paro.
- Pokovka se od preostalih zrn razlikuje po tem, da je lupina neprepustna za vodo in para ne more uhajati, zato tlak narašča, dokler zrno na koncu ne poči.
- Zrna bodo v povprečju začela pokati, ko dosežejo temperaturo 175 stopinj Celzija. Optimalna temperatura za dosego maksimalnega pokanja je sicer približno 400 stopinj Celzija.
- Če želimo, da se koruzna zrna razpočijo, morajo v svoji škrobni osnovi vsebovati 15 odstotkov vlage.
- Strokovnjaki z Univerze Purdue menijo, da je skrivnost učinkovitega pokanja kokic skrita v strukturi luščine. Vsi ljubitelji tega prigrizka namreč vedo, da kokice kdaj tudi ponagajajo in ne pokajo.
Zanimivosti o pokanju
- Jedra pokovke lahko poskočijo tudi do tri metre v zrak.
- Pokovka se lahko razširi do trikratne velikosti zrna.
- Nepopokane pokovke ne smete nikoli hraniti v hladilniku, saj hlajenje odstrani vlago iz zrn, kar zmanjša možnost pokanja.
- Koruzna zrna se običajno razpočijo v dveh oblikah: snežinke (ang. snowflake) in gobice (ang. mushroom). Oblika snežinke je običajna in najpogostejša, goba pa je velika, okrogla kokica, najprimernejša za eksperimentiranje, na primer za oblivanje z različnimi sladkimi ali slanimi okusi, karamelo ali javorjevim sirupom.
Prehranska vrednost in zdravstvene koristi kokic
Začnimo z najpomembnejšim vprašanjem - so kokice zdrav ali nezdrav prigrizek? Velja, da so kokice v zmernih količinah povsem zdrave, veliko vlogo pa ima predvsem način priprave. Pokovka sama po sebi velja za zdravo hrano, ki nima veliko kalorij, odvisno pa je, ali jo boste solili in njen okus izboljšali z drugimi dodatki. Sloves nezdravega prigrizka se kokicam pripisuje predvsem zaradi različnih dodatkov in okusov, ki nanje mečejo "slabo luč".
Ključne prehranske prednosti
- Bogate so z vlakninami: Kokice spadajo med polnovredna žita - torej živila, ki vsebujejo vse tri dele zrna: otrob, kalček in sredico. Žita in otrobi so bogat vir vlaknin, kokice, ki nastanejo iz polnozrnate koruze, pa med pečenjem ne izgubijo hranilne vrednosti. Pokovka je polna vlaknin, zaradi katerih ste dlje časa siti. Porcija pokovke vas drži dlje sitega kot nekaj rezin belega kruha ali čipsa. Priporočen dnevni vnos vlaknin je 20-35 gramov na dan. Kokice so odlične tudi za prebavo.
- Delujejo antioksidativno: Najpomembnejše učinkovine v kokicah so polifenoli, spojine, ki se borijo proti prostim radikalom in ščitijo ožilje. V povprečju koruzna zrna vsebujejo več antioksidantov kot sadje. Polifenoli ščitijo naše telo pred prostimi radikali.
- Nizka kalorična vrednost (če so nezačinjene): Nezačinjene kokice imajo nizko kalorično vrednost. Število kalorij je odvisno od načina priprape. Če niso pripravljene na maslu, imajo približno 90 kalorij na porcijo (npr. tri skodelice pokovke imajo le 93 kilokalorij, 3.5 gramov vlaknin in samo en gram maščob). To je bistveno manj kot večina piškotov, čokolad in drugih sladkarij, ki sicer hitro oskrbijo z energijo, a jo kmalu tudi znižajo.
- Brez glutena: Pokovka ne vsebuje glutena, zato je odlična izbira za posameznike, ki imajo prehranske omejitve ali se odločijo za brezglutensko dieto. Ljudje s celiakijo lahko brez skrbi prigriznejo pokovko.
- Vsebujejo vitamine in minerale: Poleg vlaknin vsebujejo vitamina B1 in B2, kalij in magnezij.
- Podpora zdravju srca in telesni teži: Ker so polnozrnata žitarica, imajo kokice pozitivne učinke na telo, še posebej pri zaviranju srčno-žilnih bolezni, pozitivno vplivajo na zmanjšanje telesne teže in zmanjšujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
- Lahko "vpijejo" alkohol: Kokice imajo to sposobnost zaradi visokega odstotka vlaknin.
Čeprav tri skodelice kokic vsebujejo le en gram maščob in 93 kilokalorij, boste za polno porcijo beljakovin morali zaužiti večjo količino.
Načini priprave in pasti nezdravih dodatkov
Kokice so lahko vaša zdrava prigrizkarska rešitev ali vaš kalorični sovražnik - vse je odvisno od tega, kako jih pripravite. Vse koristi kokic izginejo v trenutku, ko jih potopimo v morje masla, soli ali še huje - sladkornega preliva. Trik za zdravo pokovko je pravzaprav povsem preprost: pokovka mora biti brez odvečnega olja, masla in sladkorja.
Nevarnosti industrijsko pripravljenih kokic
- Kinokopovka: Pokovka v kinu je pogosto kalorična bomba, saj je zaradi dodatka sladkorja in maščob obogatena s skoraj 200 kalorijami na 100 gramov, kar pomeni, da lahko kino pokovka doseže približno 533 kalorij na 100 gramov.
- Mikrovalovne kokice: Priprava je enostavna, a tisto, česar ne vidimo, je embalaža, ki pogosto vsebuje kemikalije, kot je PFOA (perfluorooktanska kislina), ki jo povezujemo z različnimi zdravstvenimi tveganji. Dodajte temu še umetne arome in konzervanse - nenadoma vaša skleda kokic ni več tako nedolžna. Pogosto vsebujejo tudi transmaščobe, ki se uporabljajo za daljši rok trajanja, a hkrati dokazano škodujejo zdravju. Zato se je pokovke iz mikrovalovke treba na široko izogibati, saj so raziskave pokazale, da so ne samo nezdrave, ampak tudi potencialno rakotvorne.
Zdrava priprava doma
Seveda to ne pomeni, da se morate odreči svojemu priljubljenemu prigrizku - le način priprave morate spremeniti. Najboljša možnost je priprava kokic na štedilniku z uporabo minimalne količine zdravih maščob ali z aparatom za pokovko na vroč zrak.
- Priprava v loncu: V večjem loncu segrejte olje na srednje visoki temperaturi (npr. kokosovo ali oljčno olje, ki sta znana po svojih koristih za zdravje srca). Olje je pripravljeno, ko vanj dodate nekaj zrn koruze in ta začnejo pokati. Dodajte preostalo koruzo v lonec, nato lonec hitro pokrijte s pokrovom. Ko začne koruza pokati, občasno premešajte ali pretresite lonec, da preprečite, da bi kokice zažgale. Pazite, da ne odprete pokrova.
- Aparat za vroč zrak: Aparati za pokovko, ki koruzo segrejejo z vročim zrakom, so odlična izbira. Naprave namesto olja uporabljajo vroč zrak za lahek in zdrav prigrizek z malo kalorijami, brez maščob in sladkorja. Priprava je hitra, čiščenje pa preprosto. Pri izbiri aparata za pokovko pazite, da vam za pripravo ni treba dodajati maščobe.
Čeprav so kokice nizkokalorične - ena skodelica ne vsebuje več kot 31 kalorij - se hitro ujamejo v past prenajedanja. To se zgodi predvsem zato, ker so lahke in hrustljave, občutek sitosti pa pride z zamikom. Uživanje zmernih porcij kokic ni problem, če pa je to vaša najljubša poslastica, bodite še posebej pozorni na način priprave in količino.
Kokice po svetu: Poraba in preferenca okusov
Jasno je, da pokovka izvira iz Amerike, kjer je tudi največ proizvedejo, sledijo Kitajska, Brazilija, Argentina, Ukrajina in Indija. Prav Američani še danes veljajo za največje ljubitelje kokic, saj jih pojedo več kot katerikoli drug narod. Po statističnih podatkih je v letu 2020 kar dobrih 232 milijonov Američanov vsaj enkrat uživalo kokice.
Zanimiva dejstva o svetovni porabi
- Pokovka je uradni prigrizek zvezne države Illinois, kljub temu pa Nebraska proizvede več pokovke kot katera koli druga zvezna država.
- Nekatera podjetja imenujejo nepopokana zrna "stare deklice" ali "spinsters".
- Večina kinematografov ima več dobička od prodaje kokic kot od prodaje vstopnic.
- Največja kroglica pokovke na svetu je tehtala dobrih 2000 kilogramov.
- Oktober je mednarodni mesec pokovke.
- Podjetje Orville Redenbacher’s proizvaja pokovko, ki je na prvem mestu po prodaji na svetu.
A tudi drugje po svetu za kokicami ne zaostajajo prav veliko, res pa je, da jih na različnih koncih sveta uživajo na raznolike načine in z različnimi dodatki. V Nemčiji, Luksemburgu, Švici in Belgiji imajo radi sladke kokice, medtem ko preostala Evropa prisega na slane.
Prednosti in slabosti uživanja kokic
Kokice so lahko okusen in razmeroma zdrav prigrizek, a pomembno je, da pazimo, kako so pripravljene in da jih uživamo zmerno.
Prednosti
- So bogate z vlakninami, ki vas dlje časa nasitijo.
- Vsebujejo antioksidante (polifenole), ki pomagajo v boju proti oksidativnemu stresu v telesu.
- Imajo nizko kalorično vrednost in malo maščob, če so pripravljene brez dodanega olja, masla ali sladkorja.
- So brez glutena, primerne za ljudi s celiakijo.
- Vsebujejo vitamine B1 in B2, kalij in magnezij.
Slabosti
- Nekatere vrste kokic, ki jih najdemo v trgovinah (še posebej mikrovalovne in kinopokovke), so lahko zelo kalorične in vsebujejo veliko soli, maščob (vključno s transmaščobami) in umetnih aditivov.
- Visoka vsebnost soli in sladkorja v industrijskih kokicah lahko izniči vse prehranske koristi in prispeva k nezdravi prehrani.
- Obstaja tveganje za prenajedanje zaradi lahke in hrustljave teksture.