Pravilna prehrana psa vpliva na njegov razvoj, zdravje in dolgo življenjsko dobo. Še posebej v zgodnjih mesecih življenja je prehrana ključni gradnik zdravja mladiča, saj to obdobje vpliva na zdravje psa v kasnejših letih.
Pasji mladiči zelo hitro rastejo, njihov prebavni in imunski sistem pa se razvijata počasi, zato imajo posebne prehranske potrebe, ki se razlikujejo od odraslih psov. V primerjavi z odraslimi in starejšimi psi, mladiči v aktivni fazi rasti potrebujejo večjo količino energije in specifičnih hranil, ki ta hitri razvoj podpirajo.
Začetno obdobje: Materino mleko in odstavljanje
Mladička se iz materinega legla ne jemlje pred 8. tednom starosti, saj je pomembno, da je do takrat v njenem varovanju in se hrani z njenim mlekom. Materino mleko je najboljša možna prehrana in zagotavlja vsa potrebna hranila in protitelesa za zaščito pred boleznimi. Takoj ob kotitvi se bodo mladički hranili z materinim mlekom, ki je bogato s kolostrumom.
Kolostrum zagotavlja pomembne nutriente in pasivno imunost pasjega mladiča, ki nudi zaščito pred številnimi nalezljivimi boleznimi. Ker imunski sistem mladiča ni v celoti razvit vsaj do 16. tedna starosti, je prenos pasivne imunosti preko kolostruma ključnega pomena. V prvih 48 urah po rojstvu je črevo mladiča najbolj dovzetno za absorpcijo kolostruma, zato je zelo pomembno, da v tem času mladiček dobi materino mleko.
Če hranjenje z materinim mlekom ni mogoče ali je psica ima premalo mleka, se uporabljajo mlečni nadomestki za mladiče, ki jih priporoči veterinar. Pred 8. tednom starosti je mladička potrebno hraniti 5 do 6-krat na dan z mlečnimi nadomestki.
Pri približno enem mesecu starosti se lahko pasji mladič postopoma začne odstavljati od materinega mleka in prehajati na trdno hrano. K materinemu mleku se lahko začne dodajati kozje mleko, ki je za mladičke lahko prebavljivo, bogato s hranili in kalcijem, ni pa nadomestek za kolostrum. Materino mleko običajno zadostuje do 3. tedna starosti, nato pa je potrebno dohranjevanje. Mladiče dohranjujemo tako, da jih oddaljimo od samice in ponudimo topel, kašast obrok, sestavljen iz mleka, kateremu lahko dodamo pusto zmleto meso ali si pomagamo s Canis Plus klobaso s pašno jagnjetino, prosom in kozjim mlekom. Prav tako lahko namesto kravjega mleka mladičkom ponudimo polnomastno kozje mleko v prahu, ki ga preprosto zmešamo z mlačno vodo in ponudimo. Dohranjevanje mladičev je smiselno 4-5x dnevno.
Prehod na gosto hrano
Po 8. tednu starosti se mladička prične postopno uvajanje na gosto hrano, kar naj traja 2 do 3 tedne. Prehod poteka na način mešanja hrane, da se mladičkovo črevesje, ki še ni popolnoma pripravljeno na novo hrano, počasi prilagodi. Že prihod v nov dom je dovolj velik stres za organizem, zato mu v teh prvih dneh ne dodajamo še dodatnega izziva v obliki nove hrane. Mladičke, mlajše od dveh mesecev, je potrebno hraniti 4x na dan.
Vrsto hrane izbere vsak lastnik sam (briketi, peleti, mokra hrana, kuhana hrana…), pri čemer je pomembno, da je le-ta visoko kalorična in tako zadovoljuje prehranske potrebe mlade živali. Pasji mladički imajo drugačne prehranske potrebe kot odrasli psi. Njihova prehrana mora biti hranljiva in mora zadostiti vsem prehranskim potrebam, da bo zagotovila pravilen razvoj kosti in mišic. Prehrana v prvih mesecih pasjega življenja je osnova za zdrav razvoj in vzpostavitev zdravega ter krepkega imunskega sistema, ki bo psa spremljal skozi celotno življenje.
Izbira in priprava hrane
Priporočljivo je, da ima izbrana hrana velik delež beljakovin (25-30%), kalcija za razvoj kosti in kalorij za primerno rast. Pasji mladički potrebujejo energetsko bogato hrano s pravilnim razmerjem vitaminov in mineralov, ter višjo vsebnostjo beljakovin in maščob. Hrana za mladiče je tudi bolj kalorična, saj mali želodček ne more sprejeti ogromnih količin hrane naenkrat, poleg tega pa so mladički vedno v pogonu in porabijo ogromno energije.
Če se mladičku ponudi brikete, je primerno, da se jih pred zaužitjem namoči v mlečni nadomestek ali vodo. Na ta način se mladička nauči uživanja goste hrane in zmanjša razdraženost želodca. Briketi za mladiče so običajno manjši, a kljub temu spodbujajo žvečenje, kar je pomembno za razvoj čeljusti. Mokra hrana je mehkejša, pogosto bolj dišeča in zato bolj privlačna za izbirčne jedce. Zaradi višje vsebnosti vlage tudi podpira hidracijo, kar je pomembno, če mladič ne pije dovolj vode. MAC’s SOFT linija polvlažne hrane za pse predstavlja odličen kompromis med briketi in konzervami.
Lastna priprava hrane za mladičke (surove ali kuhane) je lahko nekoliko zapletena, zato se je potrebno predhodno izobraziti. Presežek ali pomanjkanje katerega koli ključnega hranila lahko povzroči katastrofo za rast in razvoj mladiča ter ogrozi njegovo vseživljenjsko zdravje. Pri kuhanju domače hrane za pasjega mladiča je pomembno, da obroki vsebujejo ustrezno ravnovesje hranil. V prehrano lahko vključimo pusto meso (piščanec brez kože, puran, govedina, kunec ali jagnjetina), pečene ali kuhane ribe brez kosti, ogljikove hidrate (riž, ovseni kosmiči, ajdova kaša, krompir) in kuhano zelenjavo (korenje, bučke, buča, koleraba, brokoli). Občasno lahko dodamo tudi dobro kuhano jajce, olja ter dodatne vitamine in minerale.
Nujne sestavine hrane
- Beljakovine: So osnovni gradniki celic, tkiv, organov, encimov, hormonov in protiteles. Bistvenega pomena so za rast, vzdrževanje, razmnoževanje in obnovo. Lahko so živalskega (piščanec, jagnjetina, puran, govedina, ribe) ali rastlinskega izvora (soja, riž, grah, fižol, pšenica).
- Maščobe: So najbolj koncentriran vir energije, potrebne za proizvodnjo nekaterih hormonov, absorpcijo vitaminov, topnih v maščobi (A, D, E, K), zagotavljajo izolacijo telesu in zaščito notranjih organov. Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin lahko povzroči zmanjšano rast ali težave s kožo.
- Ogljikovi hidrati: Kot vir energije so pomembni za tkiva telesa, igrajo ključno vlogo pri zdravju črevesja ter so pomembni pri razmnoževanju. Minimalna zahteve glukoze so potrebne za oskrbo kritičnih organov, kot so možgani.
- Vlakna (vlaknine): So vrsta ogljikovih hidratov, ki spreminjajo bakterijsko floro tankega črevesa, s čimer pomagajo uravnavati iztrebljanje. Visoko fermentirana vlakna lahko povzročijo pline, napenjanje in celo diarejo.
- Vitamini: So katalizatorji encimskih reakcij. Majhne količine vitaminov so bistvenega pomena in omogočajo normalno metabolično delovanje. Večine vitaminov ni mogoče sintetizirati v telesu in so zato bistvenega pomena v prehrani ali kot dodatek.
- Minerali: So anorganske spojine, ki se ne presnavljajo in v telesu razpadejo. Kalcij in fosfor sta ključna minerala, pomembna za pravilen razvoj kosti in zob.
Posebne potrebe po starosti
- Od 2 do 4 mesecev: Potrebno se je osredotočiti na podporo razvoja skeletne strukture z regulacijo vnosa kalcija, fosforja in vitamina D.
- Od 4 do 7 mesecev: Pasji mladič začne nabirati telesno maso, zato potrebuje veliko kakovostnih in lahko prebavljivih beljakovin. V tem obdobju kužku začenjajo izraščati stalni zobje, kar je lahko zanje neprijetno in boleče, zato lahko pričnejo zavračati hrano.
- Obdobje odraslosti: Ko se približuje obdobje odraslosti, ki se razlikuje za različno velike pse, pasji mladiči še vedno potrebujejo dodatno prehransko podporo za sklepe, kar še posebej velja za večje pasme, saj pridobivajo mišično maso in pritisk mišic na okostje se povečuje. Manjši psi dozorijo hitreje kot večji, ki potrebujejo več časa.
Pogostost in količina hranjenja
Mladiči in mladi psi imajo manjši želodec in hitrejšo presnovo kot odrasli štirinožni prijatelji. Zato je boljše, če jim dnevno količino hrane razdelimo na več obrokov.
Pogostost hranjenja
- Pasji mladiček (do 4. meseca starosti): 4 do 5-krat dnevno. Dnevni obrok se razdeli na enakomerne obroke čez dan. Manjše obroke lažje prebavi in s tem ne prihaja do visokih vzponov in padcev energijske ravni.
- Mladiček (od 4. do 6. meseca starosti): 3-krat dnevno.
- Mladiček (od 6. meseca dalje): Prehod na 2 obroka dnevno (pri manjših pasmah lahko ostane pri 3).
- Mlad pes - pubertetnik (po 6. mesecu starosti): Lahko se prične hraniti 2-krat dnevno, vendar je priporočljivo ohraniti 3 do 4-kratno dnevno hranjenje, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje dilatacije želodca (razširitev) z možnostjo zasuka (gastritična diletacija z volvusom). Takšno urgentno stanje zahteva takojšnje zdravljenje, saj je njegova posledica 16-45 odstotna mortalnost.
- Odrasel pes - junior (po 9. mesecu starosti, do 18. ali 24. meseca pri velikih pasmah): 1 do 2-krat na dan.
- Starejši pes - oldi (med 6. in 10. letom starosti): Običajno se obdrži dva obroka na dan. Količinsko naj bi se hrana kalorično zmanjšala 10-25%.
Pasji mladički nikoli ne smejo imeti hrane ves čas na voljo. Po obroku, ne glede na to, koliko je pojedel, mu skodelico s hrano odmaknite. Pomembno je tudi zagotoviti mir pri prehranjevanju. Če imate doma že psa, naj poteka hranjenje odraslega psa in novega mladiča ločeno. V primeru neješčosti mladiča, mu po 15 minutah hrano odvzemite.
Količina hrane
Preveč energije lahko privede do prehitre rasti, kar lahko povzroči bolezni okostja, ki prizadenejo psa do konca življenja. Prevelika količina kalorij je še posebej nevarna za velike in zelo velike pse. Če kot mladiči ali mladi psi zaužijejo preveč hrane, bodo rasli hitreje kot njihove kosti, kar lahko privede do delno nepopravljive poškodbe skeleta.
Pri že predpripravljeni briketirani hrani so na embalaži posebne razpredelnice, ki povedo, koliko hrane lahko psiček zaužije v enem dnevu. Te količine so okvirne in jih je treba prilagoditi potrebam posameznega psa, ob upoštevanju njegove individualne krivulje rasti, stopnje aktivnosti in morebitnih priboljškov. Če mladiček prejme veliko priboljškov, je potrebno zmanjšati količino osnovne hrane ali obratno. Priboljški naj ne predstavljajo več kot 10% dnevnega obroka.
Če mladička hranimo s surovo hrano, je splošno pravilo, da poje štiri do šest odstotkov svoje telesne teže na dan. Vendar je zelo pomembna tudi pravilna sestava hranil. Za tovrstno prehrano je najbolje, da se posvetujete z veterinarjem ali strokovnjakom za pasjo prehrano.
Kolikokrat na dan naj hranite mladička? 🐶🍖 (Obroki in urniki hranjenja)
Prebavne občutljivosti in morebitne težave
Čeprav so pasji mladiči navzven pravi mali korenjaki, je njihovo črevesje daleč stran od zrelosti. Črevesna mikrobiota se v tem obdobju šele razvija in oblikuje, zato je izredno občutljiva na spremembe, nove sestavine in (pre)bogate obroke. Sestava črevesne mikrobiote, torej koristnih bakterij, ki pomagajo razgraditi hrano, vsrkavati hranila in podpirajo delovanje imunskega sistema, se pri mladičih šele vzpostavlja.
Vsaka motnja, pa čeprav najmanjša, kot je nenadna menjava hrane, preveč priboljškov, slaba kakovost sestavin ali stres, lahko poruši ravnovesje in povzroči težave, kot so mehko blato ali driska, napihnjenost in vetrove, pogostejše iztrebljanje, slabši apetit in celo bruhanje. Takšne prebavne motnje niso samo neprijetne, temveč lahko dolgoročno vplivajo na absorpcijo hranil, kar pri rastočem mladiču pomeni počasnejši razvoj, oslabljen imunski sistem in večje tveganje za druge zdravstvene zaplete. Pri mladičku lahko predstavlja težavo že driska, ki traja več kot 24 ur, zato je pomembno ukrepati prej kot slej.
Nenadna sprememba hrane povzroči motnje v želodcu in drisko. Prehod na novo hrano mora biti postopen. Prvi teden ali dva se držimo režima hranjenja, kot je bil mladiče navajen od prej, nato pa lahko postopoma zamenjamo hrano in spremenimo število in količino obrokov. Če ste ugotovili, da psičku suha hrana, s katero so ga hranili pri vzreditelju, ne odgovarja, jo lahko zamenjate za hrano drugega proizvajalca. Prehod naj traja približno 7 dni, postopoma zmanjšujte staro in povečujte novo hrano. Priporoča se dodajanje probiotikov med menjavo hrane.
Imunski sistem mladih psov je še v razvoju, zato je pomembno preprečiti nepotrebne zunanje in potencialno škodljive vplive. Pri izbiri nove hrane nujno preverite deklaracijo, ki jo najdete na embalaži izdelka. Pozorni bodite predvsem, katere sestavine so na prvem mestu in njihov odstotek.
Nekatera živila so za mladičke (in pse nasploh) nevarna ali slabo prebavljiva, kot na primer sladila s ksilitolom. Mladički, ki se prehranjujejo s človeško hrano, ne rastejo normalno in so bolj dovzetni za okužbe. Beljakovinsko revna hrana kužku ne daje občutka sitosti, zato poje več, kar vodi v širjenje želodca. Pretopla oziroma prehladna hrana lahko pri mladiču povzroči drisko oziroma bruhanje.
Posebne situacije
Kastracija / sterilizacija - vplivi na prehrano
Po posegu se metabolizem zmanjša, apetit pa pogosto poveča, kar lahko vodi v debelost. V tem primeru je potrebno zmanjšati kalorije za 10-30%. Bodite pozorni na priboljške; ti morajo biti odšteti od dnevnega obroka in naj ne predstavljajo več kot 10% dnevnega obroka.
Prebavne težave in podpora črevesju
Če posvojite mladička iz slabih okoliščin ali iz zavetišča, se lahko pojavi prebavne težave (mehko blato, driska, bruhanje) zaradi stresa in pomanjkanja ustreznih hranil. V tem primeru bo kuža potreboval nekaj dni za čiščenje. Za podporo tega procesa lahko dodajate korenčkov pire ali Canis Extra korenčkov granulat v prahu. Če dajete mladičku antibiotike, kemična sredstva proti zajedavcem ali ga cepite, lahko vse to vpliva na porušitev nestabilne črevesne flore, kar pripelje do prebavnih težav. Za podporo črevesne flore uporabite Canis Extra Petflora, probiotične bakterije, ki so dobra podpora tudi pri menjavi briket za pelete, še posebej pri občutljivih kužkih.
Zajedavci
Canis Extra Bio kokosovo olje je najbolj nežna možnost za zaščito zelo mladih psov in tudi samic pred zajedavci. Klopi ne marajo psov, ki dišijo po kokosovem olju - za to naj bi bila zaslužna vsebovana lavrinska kislina.
Zaključek
Pravilno uravnotežena in individualno prilagojena prehrana mladička je temelj zdravja in dobrega počutja vašega psa. Prehranske potrebe se spreminjajo glede na pasmo, starost, težo, aktivnost in zdravstveno stanje. Zato se za popolno in uravnoteženo prehrano priporoča posvet z veterinarjem ali pasjim prehranskim svetovalcem.