Odkrivanje sorte Baya Marisa
Jablana Baya Marisa je sorta jablane, ki jo odlikujejo srednje debeli plodovi z značilno rdečo barvo mesa. Meso je sočno, srednje čvrsto in kiselkastega okusa. Tudi cvetovi te jablane so rdeči, kar ji daje poseben videz. Rastlina je odporna na škrlup, bolezen, ki pogosto prizadene jablane. Zaradi svoje atraktivne rdeče barve je sorta Baya Marisa izjemno primerna za uporabo v kulinariki, saj daje privlačno barvo pečenim pecivom, sokovom in sušenim krhljem.
Baya® Marisa je bila prva rdečemesnata sorta jabolk na trgu, ki jo je bilo mogoče normalno uživati. Njena izjemna rdeča barva mesa kar kliče k takojšnji uporabi svežega jabolka. Intenzivna rdeča barva daje značilnost ne le sokovom, temveč tudi pečenemu pecivu in sušenim krhljem. Zaradi povečane vsebnosti antocianov je rdečemesnato jabolko za zdravje še mnogo bolj koristno kot klasične sorte jabolk.
Splošno o jabolkih v Sloveniji
Jabolko sodi med najbolj razširjeno sadje v Sloveniji, saj ga gojijo v različnih pokrajinah, kjer podnebje in rodovitna tla omogočajo pridelke visoke kakovosti. Slovenci jabolka uživamo skozi vse leto, bodisi sveža, shranjena za ozimnico ali predelana v številne izdelke. Jabolko je hranilno lahko in dostopno, hkrati pa ponuja izjemno pestrost okusov in sort. Prav raznolikost je ena največjih prednosti slovenskih sadovnjakov, kjer najdemo tako sodobne tržno uspešne sorte kot tudi stare, tradicionalne, ki ohranjajo dediščino naših prednikov.
Jabolko (lat. Malus domestica) je kultiviran sadež jablane, ki sodi v družino rožnic (lat. Rosaceae) in v skupino pečkarjev. Kultivirana jabolka so že v davni preteklosti nastala iz številnih divjih vrst dreves in grmov.
Hranilna vrednost jabolk
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo do 91 odstotkov vode, 0,4 odstotka beljakovin, 0,6 odstotka maščob in 14,8 odstotka sladkorjev. Energijska vrednost v 100 gramih jabolka je 218-268 kJ (51-64 kcal).
Jabolka so bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih življenjsko nujnih snovi. Vsebujejo vitamine A, vitamine skupine B (B1, B2, B3, B5 in B6) in vitamin C. Največ vitamina C je tik pod površjem lupine, in sicer kar šestkrat več kot v mesu jabolka. V lupini je tudi največ, več kot dve tretjini, vlaknin in tu so tudi skoraj vsi antioksidanti.
Posebnost pri sušenih jabolkih je ta, da je v 100 g kar 55 % priporočene dnevne vrednosti sladkorja, zato je pri uživanju suhega sadja potrebna zmernost.
Prednosti slovenskih jabolk
Pri izbiri jabolk je pomembno, da pomislimo tudi na njihov izvor. Lokalno sadje, tudi jabolka, pridelana v Sloveniji, so običajno obrana v polni zrelosti in potujejo do trgovskih polic le kratek čas. To pomeni, da so bolj sveža, imajo višjo hranilno vrednost in so bolj polnega okusa, hkrati pa z nakupom podpiramo domače sadjarje. Transportne poti slovenskih jabolk so bistveno krajše kot pri uvoženih, zato je tudi obremenitev okolja manjša.
Še posebej bodimo pozorni na slovenska jabolka z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ki so 100 % pridelana in predelana v Sloveniji, podvržena dodatnim kontrolam s strani neodvisnih certifikacijskih organov in morajo zadostiti strogim merilom kakovosti.
»Slovenska jabolka so v svetovnem merilu zelo kakovostna jabolka. Lahko jih priporočim z vsem srcem - in to pravzaprav kar vsa, ki rastejo pri nas! Zakaj? Ker je slovenska zemlja resnično vrhunska za gojenje jabolk! Naša zemlja je po svoji rodovitnosti in raznolikosti namreč tako dobra, da bi se nam, vsaj po mojem mnenju, splačalo posaditi še bistveno več jablan, kot jih že imamo!«
Marija Merljak, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije in prehranska strokovnjakinja
Najpogostejše sorte jabolk v Sloveniji
V slovenskih sadovnjakih najdemo številne sorte jabolk, ki se med seboj razlikujejo po okusu, barvi, času zorenja in obstojnosti. Med najbolj razširjenimi so:
- Gala: Sladko jabolko lepe rdeče-rumene barve, hrustljavo in osvežujoče sočno meso ter nežna aroma. Zori konec avgusta in se obdrži do konca decembra.
- Elstar: Veliki sadeži sladko-kislega okusa z bogato aromo. Meso je prijetno zrnate teksture, sočno in hrustljavo ter srednje čvrsto. Zori v začetku septembra, obdrži se do konca decembra.
- Idared: Priljubljena sorta s prikupno rdečo barvo, belim, drobno zrnatim mesom ter prijetno sočnostjo in kislino. Zori v začetku oktobra, obstane do konca maja.
- Jonagold: Sladko, blago kiselkastega okusa, odlikuje ga sočnost in elegantna aromatičnost. Zori sredi septembra, na policah se obdrži do konca februarja.
- Pinova: Hrustljavo sočno jabolko slajšega okusa z blago kislino in značilno prijetno aromo. Zori konec septembra in se zelo dobro skladišči.
- Evelina: Podobnega okusa kot Pinova, hrustljavo sočno, slajšega okusa z blago kislino in značilno prijetno aromo. Zori konec septembra in se zelo dobro skladišči.
- Fuji: Jabolka s čvrstim mesom, odlikuje jih sočnost in sladek okus, zaokrožen s pravo mero kisline. Zori sredi oktobra, plodovi zdržijo do konca aprila.
- Fuji Kiku: Podobna sorti Fuji, prijetno aromatični sadeži, ki se obnesejo v sladkih in slanih jedeh ter kompotih.
- Topaz: Manjša rdeča jabolka z odličnim sladko-kiselim okusom in prijetno aromo. Zaradi mehkejšega mesa so zelo prijeten prigrizek. Zori v začetku oktobra, na policah se obdrži do konca februarja.
- Zlati delišes: Odlikuje ga skladen sladek okus s fino sadno kislino. Sočno in hrustljavo jabolko, priljubljeno pri potrošnikih. Zori konec septembra, na policah ga najdemo vse leto.
- Braeburn: Zelo okusno jabolko kiselkastega okusa, s čvrstim in sočnim mesom. Dobro se obdrži skozi zimo. Zori sredi oktobra, obdrži se do konca marca.
- Granny Smith: Značilno poudarjen kiselkast okus, sočno, sveže ter hrustljavo ob ugrizu. Zori v drugi polovici oktobra, na policah ga najdemo vse leto.
Stare slovenske sorte jabolk
Posebno vrednost imajo stare slovenske sorte jabolk, kot so carjevič, štajerski mošancelj, krivopecelj ter dolenjska in gorenjska voščenka. Te sorte so priljubljene predvsem na domačih vrtovih in manjših sadovnjakih, kjer ohranjajo bogato sadjarsko tradicijo. Carjevič slovi po žlahtnem okusu in prijetni aromi, voščenke pa so znane po dolgi obstojnosti in vsestranski uporabnosti v kuhinji.
Čeprav jih v trgovinah najdemo redkeje, so te sorte pomembne za ohranjanje genetske pestrosti jablan in predstavljajo del kulturne dediščine slovenskega podeželja.
Uporaba jabolk v kulinariki
Jabolko je izjemno vsestransko živilo, ki ga lahko uporabimo v najrazličnejših jedeh. Sveža jabolka so priljubljen prigrizek, pogosto pa jih vključujemo v solate, kjer dodajo hrustljavost in prijetno sladko-kisel kontrast.
V sladicah imajo nepogrešljivo vlogo, in sicer od klasičnega jabolčnega zavitka in pit do okusnih mojstrovin, kot so jabolčni kompot, domača jabolčna pita ali jabolčna pita z vanilijevo kremo. Jabolčni zavitek je del slovenske kulinarične tradicije.
Jabolčni štrudelj - recept
Tudi v slanih jedeh jabolko najde svoje mesto. Dodamo ga lahko k mesu, kjer s svojo nežno kislino poudari aromo jedi, ali k sirom, s katerimi ustvari harmonično kombinacijo.
Jabolka za ozimnico
Jabolka so od nekdaj veljala za kraljico ozimnice. V shrambah naših babic so krhlji viseli na vrvicah, da so otrokom v dolgih zimskih mesecih ponujali sladko nagrado. Danes jabolka sušimo v jabolčni čips, ki ga imajo radi tudi najmlajši, ali pa jih shranjujemo v hladnih prostorih, kjer lahko ostanejo sveža še mesece po obiranju.
Pravilno skladiščena jabolka zdržijo skoraj do nove pomladi, zato so nepogrešljiv del naših zimskih zalog.
Blagodejno delovanje jabolk
Jabolka so zdrava presna, kuhana, pečena, vložena ali v soku. Čeprav še danes velja načelo »Jabolko na dan odžene zdravnika stran«, pa jabolka nikakor niso zdravilo za zdravljenje katere koli bolezni. Uživajmo jih preventivno.
Za vse velja, da je dobro vsaj enkrat mesečno opraviti razkuževalno črevesno kuro z jabolki. V ta namen zjutraj popijemo mlačen jabolčni sok, dopoldne zaužijemo eno ali dve presni neolupljeni jabolki, opoldne spijemo čaj iz jabolčnih lupin z dodatkom medu, pred spanjem pa na primer pojemo krožnik tople jabolčne kaše z medom.
Jabolka močno vplivajo na prebavo in tudi presnovo. Če imamo preveč želodčne kisline, jo lahko jabolčna in vinska kislina nevtralizirata ter pomagata pri presnovi beljakovin in maščob. V ta namen je dobro ob mastnem svinjskem mesu ali z mastno gosjo speči še jabolka. Njihove učinkovine znižujejo holesterol in maščobe v krvi. Pri rednem uživanju jabolk se že v dveh mesecih zniža škodljiv holesterol v krvi.
Nove sorte rdečemesnatih jabolk: Redlove
Redlove je blagovna znamka novih švicarskih sort jabolk, ki jih je poimenoval »rdeča ljubezen«. Te sorte so unikatne zaradi svoje notranjosti, ki je do pečk skoraj povsem rdeča. Tudi sok teh jabolk je živo rdeč in bolj podoben tistemu, ki nastane s stiskanjem gozdnih sadežev. Zaradi obarvane notranjosti vsebujejo veliko več antioksidantov kot druge sorte jabolk.
Jablane Redlove so na bolezni neobčutljive, saj gre za rezistentne in odporne sorte. Spomladi so zelo dekorativne, saj listje dobiva rdečo barvo, cvetovi so živo rdeči oziroma roza barve, poleti in jeseni pa so krošnje polne živo rdečih in zdravih plodov.
Druga rdečemesnata jabolka
Poleg sorte Baya Marisa in novih sort Redlove obstajajo tudi druge sorte jabolk z rdečim mesom, ki so bile vzgojene z namenom pridobiti rdeče obarvano meso in dober okus. Ena takih je sorta Rosette, ki je odporna na škrlup in rodi v sredini avgusta. Ta sorta je zanimiva tudi zaradi rdeče notranjosti ploda, katerega okus spominja na maline in jagode. Pridelek je namenjen za takojšnje uživanje ali predelavo v rden sok.
Pridelovalne razmere in podlage
Srednje bujna podlaga MM106 določa, da je drevo jablane primerno za vsak ljubiteljski sadovnjak, saj ne zraste previsoko, običajno doseže višino 3 do 4,5 metra, odvisno od karakteristike sorte. Sadika potrebuje oporo samo prvi dve leti, nato lahko raste samostojno. Dobro prenaša različna tla in rast med travo. Ta podlaga zagotavlja dober in kakovosten pridelek sadja.
S škrlupom je v domačem vrtu najmanj težav, če sadimo odporne oz. tolerantne sorte. Za manjši vrt priporočamo jablane, ki so cepljene na podlago MM-106, saj so tako rez, spravilo pridelka in ostala opravila povsem enostavna.
Pogosta vprašanja o slovenskih jabolkih
Katere sorte jabolk so najbolj razširjene v Sloveniji?
Največ pridelujemo sorte gala, elstar, idared, jonagold, fuji, pinova, evelina, topaz, zlati delišes, braeburn in Granny Smith. Te sorte so glavne v trgovinah in tržni pridelavi, saj imajo dobre pridelovalne lastnosti in potrošnikom nudijo uravnotežen izbor med sladkimi in kiselkastimi okusi.
Katere so značilne slovenske sorte jabolk?
Med starejšimi slovenskimi sortami izstopajo carjevič, štajerski mošancelj, krivopecelj ter dolenjska in gorenjska voščenka. Čeprav danes v trgovinah niso tako pogoste, so dragocen del kulturne dediščine. Njihova ohranitev je pomembna tudi z vidika biotske pestrosti, saj so odpornejše na določene bolezni in primerne za tradicionalne jedi.
Koliko kalorij ima jabolko?
Povprečno jabolko vsebuje okoli 60 kalorij. Poleg nizke energijske vrednosti prinaša še bogat nabor vitaminov (A, C, B-skupina) in vlaknin, ki jih je največ v lupini. Prav zato je priporočljivo jabolko uživati neolupljeno, kadar je le mogoče.
Zakaj je jabolko primerno za vsakodnevno uživanje?
Zaradi visoke vsebnosti vode in vlaknin poskrbi za dobro hidracijo in prebavo. Naravni sladkorji, predvsem fruktoza, zagotavljajo hitro energijo, ne da bi močno obremenili organizem. Antioksidanti v jabolkih pa pomagajo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Zakaj izbrati slovenska jabolka?
Slovenska jabolka so obrana v polni zrelosti, zato imajo bolj izrazit okus in več hranilnih snovi. Prepotujejo le kratke razdalje od sadovnjaka do kupca, kar pomeni večjo svežino in manjšo obremenitev okolja. Z nakupom podpiramo domače pridelovalce in ohranjamo tradicijo sadjarstva v Sloveniji.
Kaj pomeni znak »izbrana kakovost - Slovenija« pri jabolkih?
Gre za nacionalno shemo kakovosti, ki zagotavlja, da so jabolka v celoti pridelana in predelana v Sloveniji. Certificirani pridelovalci spoštujejo stroge standarde pridelave, transport do trgovin pa je omejen na največ 250 kilometrov. Dodatne kontrole opravljajo neodvisni certifikacijski organi, zato lahko potrošniki zaupajo, da kupujejo preverjeno kakovostno sadje.
Kako pravilno shranjujemo jabolka za ozimnico?
Jabolka shranjujemo v hladnih, temnih in zračnih prostorih, najbolje v lesenih zabojčkih. Pomembno je, da niso poškodovana, saj se tako hitreje kvarijo. Iz njih lahko pripravimo tudi krhlje, suhi čips ali sok, ki nam popestrijo zimsko prehrano.