Miha Kos, doktor fizike, je edinstven posameznik, ki je s svojo radovednostjo in povezavo z razumom ter instinktivnim umom, ustanovil Hišo eksperimentov. Čeprav na vsa vprašanja nima odgovorov, ima jasno idejo o zdravi demokraciji, ki jo uresničuje že več kot četrt stoletja. Njegovo delovanje v morda togih umovih naše dežele vnaša divje, ustvarjalno mišljenje, razbija praznoverja in sili k razmišljanju z lastno glavo. Miha Kos ne želi živeti idealov; zanj je ideal tvorna partnerska zveza, ustvarjalno delo in stik z naravo. Entropija, nazadovanje in težavni trenutki ga ne presenečajo.
Ustanovitelj in filozofija
Pot do ustanovitve
Miha Kos se je sprva po končani srednji šoli soočal z negotovostjo glede študijske smeri, saj so mu bila blizu tako naravoslovje kot elektronika. Nihal je med fiziko, matematiko in elektroniko, pri čemer mu je profesor fizike svetoval, da ga bodo tam "takoj obravnavali kot človeka". V Sloveniji je doktoriral iz slikanja z magnetno resonanco pod mentorstvom prof. dr. Janeza Stepišnika. Razvili so nove metode slikanja v zemeljskem magnetnem polju, pri katerih se ne uporablja velik supraprevodni magnet, temveč se kot referenčno uporablja zemeljsko magnetno polje. V ideji in izvedbi so bili s to novo fizikalno metodo prvi na svetu.
Nato je sledil podoktorski študij v Novi Mehiki, kjer se je Miha Kos nadalje ukvarjal z magnetno resonanco in preučeval obnašanje sipkih snovi, kot so zrnje v silosu, ter mešanje zdravil za enakomerno razmerje v tabletah. Na tem področju so se porajale številne inovativne ideje, ki so zahtevale tudi praktično reševanje problemov, kot je tresenje posode s prosom v močnem magnetu.
Ravno v Ameriki so mu kolegi v laboratoriju glede na njegovo zanimanje za eksperimente, ki jih lahko človek sam naredi, svetovali obisk San Franciscovega Exploratoriuma. Po obisku tega centra je spoznal, da je to tisto, kar je imel sam v mislih, a ni vedel, da taka stvar že obstaja.
Izzivi in razvoj Hiše eksperimentov
Začetki Hiše eksperimentov, ustanovljene pred osemindvajsetimi leti, so bili, kot vsi začetki, težki. Največji izziv je bil ljudem dopovedati, kaj je tisto, kar se želi postaviti v slovenskem okolju, saj nihče še ni doživel česa podobnega. Za uresničitev ideje je bilo treba zbrati podporo dovolj znanstvenikov, politikov in podjetnikov. Čeprav konkurenca ni obstajala, pa mnogi kopirajo ideje Hiše eksperimentov. Posebnost in moč Hiše je v tem, da je raziskovalno-razvojna institucija, registrirana na Arisu, ki razvija nove eksperimente. To delo ni enostavno, saj zahteva veliko truda, časa, denarja in energije ter učenje na napakah.
Prostori Hiše eksperimentov, ki merijo petsto kvadratnih metrov, so v lasti Mestne občine Ljubljana. Miha Kos je poudaril, da so ti prostori le "izložbeno okno" tistega, kar bi Hiša eksperimentov morala biti, zato se ves čas trudijo pridobiti ustreznejše prostore in financiranje. Vizija je jasna: "Mi imamo ideje, potrebujemo samo prostore in denar." V Hiši sodeluje deset zaposlenih in množica študentov z različnih področij študija, ki jim nudijo izobraževanje o komuniciranju znanosti ter psihologiji pristopa do obiskovalcev. Rednih sredstev pa institucija ne prejema od nikogar.
Poslanstvo in vizija: Opolnomočenje družbe
Osrednja vizija Hiše eksperimentov je ustvarjanje zdrave demokracije - družbe z izrazito večino ljudi, ki kritično razmišljajo in so aktivni. Kritično razmišljanje vključuje sposobnost sprejemanja drugačnosti, preverjanja stvari, ustvarjanja modelov in priznanja, da se človek moti. Miha Kos poudarja, da vsak iskren znanstvenik doživi ogromno zmot v svojem delovanju, saj je znanstveno delo stalno postavljanje modelov in njihovo preverjanje; model je dober, dokler drži.
Ključno poslanstvo Hiše je opolnomočenje družbe, ki ljudem omogoča, da se kritično lotijo problemov. Življenje je zaporedje problemov, in pomembno je, da se jih človek loti in da ga njihovo reševanje veseli, saj ga s tem veseli tudi življenje. Bistvo opolnomočenja družbe je tudi v tem, da ljudje drugim omogočijo delanje napak. Napake ne smemo gledati negativno, saj so poligon za učenje in pridobivanje novih izkušenj. Miha Kos kritizira kaznovanje otrok za napake, saj to zatre njihovo radovednost. Starši in šola bi morali ustvariti varno okolje za delanje napak, enako pa bi moralo veljati na delovnem mestu, kjer so napake dovoljene, dokler niso usodne. Starši naj ne bi preprečevali napak otrok, ampak jih omogočali, bedeli nad njimi kot angeli varuhi. Izkušnje drugih namreč prav malo pomenijo, zato mora otrok sam začutiti, na primer, da je neka stvar vroča, pri čemer pa ne rabi dobiti opeklin, ampak mora imeti možnost, da počasi pride do te izkušnje. Učitelji morajo navduševati, da otrok sam raziskuje, in ne zgolj učiti.
Dejavnosti in programi Hiše eksperimentov
Hiša eksperimentov ponuja ogromno raznolikih aktivnosti, namenjenih širokemu krogu obiskovalcev. Ljudje lahko obiščejo prostore Hiše ali pa se Hiška eksperimentov, mobilna različica, odpravi do šol, klubov in vrtcev. Organizirajo se različne znanstvene delavnice, kjer lahko udeleženci iz enostavnih predmetov zgradijo zanimive znanstvene fenomene. Posebno pozornost namenjajo tekmovanjem, med katerimi izstopata:
- Za osnovnošolce: Tekmovanje v izdelavi Elastomobilov, vozil, katerih edino pogonsko sredstvo sta elastika in vzmet. Finale tega tekmovanja poteka na Kongresnem trgu v Ljubljani.
- Za srednješolce: Tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov.
Poleg tega Hiša izvaja tudi mednarodno šolo za znanstvenike, kjer se učijo, kako pripraviti znanstveni šov, in organizira izobraževanja za učitelje. Med pomembnejšimi dogodki je Znanstival, velik večdnevni dogodek na prostem, ki ponuja znanstvene šove, delavnice, predavanja in pravi spektakel. V sklopu Znanstivala lahko obiskovalci obiščejo tudi Vrt eksperimentov. Hiša eksperimentov je dostopna tudi digitalno; ko je zaprta za obiskovalce, se odpre za mobilno in spletno aplikacijo, ki omogoča izvajanje eksperimentov od doma.
Hiša eksperimentov je gostila in organizirala številne dogodke in predavanja, ki so pokrivala raznolike teme, kot so sladkorna bolezen, pene, genomika, spomin, tropski cikloni, prehrana, nanotehnologija, Sončev sistem in električna vozila. Cilj vseh teh dejavnosti je popularizacija znanosti in spodbujanje radovednosti.
Tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov
Tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov je eden izmed osrednjih programov za srednješolce. Skupine dijakov v mesecih pred tekmovanjem pridno izdelujejo, testirajo in izboljšujejo lastne sefe. Med tekmovanjem skupina "vlomilcev" poskuša odpreti sefe drugih skupin, medtem ko "varuh sefa" ostane pri svojem izdelku. Varuh najprej seznani vlomilce z zgodbo in navodili, ne pa s tem, "kako" je treba rešiti nalogi.
Za odprtje sefa imajo tekmovalci na voljo 10 minut, ki se sprožijo z odštevalnikom časa. Skupine imajo možnost enega dvominutnega podaljška, ki ga običajno izkoristijo, ko poznajo rešitev, a jim zmanjkuje časa. Če ekipi ne uspe vdreti v sef, mora varuh dokazati, da je rešitev možna in da sef deluje. Sefi so ocenjeni po zanimivosti nalog, inovativnosti in kakovosti izdelave, ter teoretičnem znanju dijakov. Čeprav bi pričakovali, da bodo največ točk dobili odprti sefi, se pogosto bolje odrežejo tisti z ravno prav težkimi nalogami in elegantno rešitvijo, kjer je ključen "preblisk", izvedba pa je enostavna. Včasih varuhi sefov pomagajo z namigi, še posebej, če tekmovalci preveč fizično obdelujejo sef.
V ocenjevanju sodeluje sedemčlanska strokovna komisija, ki preverja tudi teoretično znanje članov skupine. Tekmovanje poudarja pomen skupinskega dela, saj imajo člani različne veščine - nekdo je boljši pri načrtovanju, drugi pri izdelavi, tretji pri elektroniki, četrti pri reševanju nalog. Po zagovorih komisija določi vrstni red skupin, najvišje uvrščene pa se lahko udeležijo mednarodnega tekmovanja, na primer v Weizmannovem inštitutu v Izraelu.
Osebne refleksije Mihe Kosa o življenju in učenju
Miha Kos izhaja iz družine, ki mu je dala varno okolje za raziskovanje. Kot sin ilustratorja in karikaturista Boža Kosa ni bil kaznovan, če je kaj razbil, dobil slabo oceno v šoli ali eksperimentiral doma. Oče ga je, ob slabih ocenah, spraševal: "Kaj si se iz tega naučil?" in mu s tem nudil čas za razmišljanje. Vpliv staršev je bil ogromen, Miha Kos ga nosi v sebi in ga ponotranja. Njegovo osebno vodilo je, da je treba "trikrat premisli, enkrat sproži", kar velja ne le za streljanje, temveč za celotno življenje. Verjame, da človek ceni tisto, kar si zasluži z delom, in ne denarja, dobljenega na loteriji, do katerega ne goji nobenega odnosa.
Skupaj z ženo sta se pred desetimi leti začela učiti o gojenju rastlin, kar jima je odprlo oči za trud, sonce in dež, potrebne za rast pridelkov. Ta izkušnja ga je naučila spoštovati delo, saj bi ljudje, ki sami pridelujejo paradižnik, nanj gledali drugače. V življenju je pomemben tudi odklop in očiščenje - bodisi ležanje v viseči mreži ob morju ali pa dejavnosti, kot so ples in taekwondo, ki pomagajo pri koncentraciji in "čiščenju možganskih vijug".
Miha Kos teži k zadovoljstvu z življenjem, ki ga ima, in verjame, da je zelo blizu spoznanju, da ne potrebuje več. Ideal zanj ni tisto, kar obljubljajo nadaljevanke, temveč lep partnerski odnos, ustvarjalno delo in uživanje v naravi. Ne potrebuje Nobelove nagrade ali dobitka na loteriji, temveč kreativno delovanje in mirno vest do samega sebe. Razočaranja so del življenja in se jim ni mogoče izogniti.
Zaključna misel o prihodnosti človeštva
V luči razmišljanja o prihodnosti človeštva Miha Kos opozarja, da se je treba vprašati, kaj pravzaprav potrebujemo. Pravi, da dokler človeštvo ne bo prevzelo vizije Hiše eksperimentov, kjer je potrebna večina ljudi, ki kritično razmišljajo, sklepajo in preverjajo, ali deluje tudi zanje, se stvari ne bodo izboljšale. Če bi dosegli, da bi bila večina človeštva taka, bi se stvari obrnile na bolje - z bolj pravično razdelitvijo hrane in odločitvijo za mir.
tags: #hisa #eksperimentov #ziv #fizol