Zelje naj bo doma v vsakem zelenjavnem vrtu, saj vas bo nagradilo z bogatim pridelkom. Različne sorte zelja ponujajo možnosti za žetev skozi celo sezono, s poudarkom na zgodnjih sortah, ki dozorijo že v maju.
Setev in vzgoja sadik zgodnjega zelja
Setev za sadike zgodnjih sort v zaščiten prostor lahko opravite že februarja. Ravno tako kot grah, bob in redkvica tudi zelje kali že pri 5°C. Za vzgojo sadike spomladi potrebujete nekoliko več časa kot poleti; sadiko lahko vzgojite že v dobrem mesecu. Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave.
Da so sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih v tem času kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Presajanje in nega majskega zelja na vrtu
Zelje na vrtu zasede veliko prostora. Zgodnje sorte sadite v marcu in aprilu na razdaljo 30×30 cm ali 40×40 cm. Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu, kar pa je odvisno tudi od posameznih sort. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik zelja ne sme stiskati.
Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal.
Sajenje jesenskega zelja in kolobarjenje
Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
Pozne sorte zelja lahko od aprila naprej sejete na gredice v vrtu. Do začetka junija se dobro razrastejo in takrat jih presadite na razdaljo 50×50 cm. Medvrstni prostor med zeljem izkoristite za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo. Še posebej manjše sorte zelja na gredi istočasno kombiniramo z grahom, solato, špinačo. Za pobranim pomladanskim zeljem sledijo por, korenje, repa, koleraba in ostale kasnejše setve. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Pred jesenskim zeljem lahko raste grah, krompir, bob, zgodnje korenje.
Gnojenje in dobri sosedje
Vse kapusnice je treba močno gnojiti, ker razvijejo veliko listov oz. oblikujejo glave. Zelje lahko dognojujemo tudi z gabezovo prevrelko, ki je ravno tako bogata s kalijem. Med vegetacijo ga lahko dognojujete tudi s pripravki na osnovi morskih alg. Zelje z daljšo vegetacijo lahko dognojujete tudi z dušičnimi gnojili v času sklepanja glav in ob sklenitvi glav.
Dobri sosedje zelju so grah, fižol, solata, špinača, ki jih lahko sadimo med vrste, da zapolnijo prazen prostor. V vrsto med zelje lahko posadite tudi zeleno. Zelje lahko v mešanih kulturah združujete tudi z bobom, blitvo, endivijo in jajčevcem. Ob robove gredic in med vrste lahko posejete tudi kamilico, korijander ali kimelj, ki izboljšajo okus.
Zaščita zelja pred škodljivci in boleznimi
Med škodljivci zelja na mladih rastlinah opazimo predvsem bolhače in njihove luknjice, korenine objedajo ličinke kapusove muhe. Ličinke kapusove hržice sesajo zelje, zato to ne naredi glav. V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se pojavi golšavost kapusnic. Poleg golšavosti opazimo tudi črnobo kapusnic, kapusovo plesen in viroze.
V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu. Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi.
Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta. Posamezne sadike zelene med zeljem s svojim vonjem odganjajo kapusovega belina. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
Pobiranje in shranjevanje zelja
Prva zgodnja zelja lahko režemo že maja. Uporabite jih sproti, zato jih ne posadite preveč, saj se ne skladiščijo dolgo. Ker poleti glave rade pokajo, ga režite nekoliko prej. Najzgodnejša bela zelja v primernih pogojih dozorijo v petdesetih dneh. Najpoznejša, ki jih pridelujejo le na Primorskem, pa potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več. Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra.
Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli. Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo.
Zelje lahko kisate ali skladiščite v hladnih in vlažnih kleteh. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili. S tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža.
