Evropo je pretresla afera z govejim mesom iz Poljske, potem ko so poljski preiskovalni novinarji s skritimi kamerami razkrili šokantne razmere v eni od poljskih klavnic. Posnetki so prikazovali klanje hudo bolnih krav, katerih meso je bilo nato prodajano kot zdravo. Delavci so bolne živali, ki niso mogle stati na nogah, dobesedno vlekli po tleh, z njihovih teles pa so odstranjevali tumorje in izrastke, da bi meso na videz izgledalo "lepo". Iz posnetih pogovorov je bilo jasno, da so se zavedali svojega početja in kakšno meso pošiljajo na trg.
Evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis je po izbruhu afere nemudoma napotil inšpektorje na Poljsko. Prednostna naloga je bila najti vse sporne proizvode in jih umakniti s trga. Sporno klavnico so medtem že zaprli, poljske oblasti pa so sprožile številne preiskave, eno tožilstvo, drugo pa pristojni minister Jan Krzysztof Ardanowski. Vodja poljske veterinarske uprave Pawel Niemczuk je sporočil, da je Poljska nekaj manj kot tri tone spornega mesa iz dotične klavnice izvozila v deset držav EU, vključno s Finsko, Madžarsko, Švedsko, Portugalsko, Slovaško, Estonijo, Romunijo, Francijo, Španijo in Litvo.
Odkritje spornega mesa v Sloveniji
Sprva je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporočila, da spornega mesa v Sloveniji niso odkrili. Inšpektorji so preverili meso v hladilnicah in skladiščih ter preventivno preverili kemijsko in mikrobiološko varnost nekaterih vzorcev. Kmalu zatem pa so potrdili, da je bilo sporno meso odkrito tudi v Sloveniji, čeprav uradnih informacij od nemških veterinarjev še niso prejeli. Slovenski distributer mesa je namreč UVHVVR obvestil, da je meso, predelano v kebab, prejel iz Nemčije, neposredno iz Poljske pa ni prišlo. To meso je bilo namenjeno prodaji tistim, ki pripravljajo kebab. Inšpektorji so takoj izrekli ukrep prepovedi dajanja omenjenega mesa na trg.
Analize in umiki izdelkov
Inšpekcija UVHVVR je v sredo v vzorcih kebaba omenjenega poljskega proizvajalca najprej odkrila patogeno bakterijo salmonelo, dan kasneje pa še ostanke protivnetnega in protibolečinskega zdravila ketoprofen. Prisotnost ketoprofena kaže, da so bile v zakol poslane bolne živali, kar se ne bi smelo zgoditi, saj ostankov zdravila pri pravilni uporabi v živilih praviloma ni mogoče zaznati. Po prvih podatkih naj bi bil sporen le kebab neto teže pet kilogramov, a je distributer Alebon pozneje iz prometa umaknil tudi kebabe drugih gramatur (10, 15 in 25 kilogramov), vse proizvedene 19. decembra lani. Ti kebabi so izvirali iz razsekovalnice, ki je poljska veterina dotlej ni uvrstila med sporne. Kasneje je Alebon obvestil UVHVVR o odpoklicu dodatnih govejih kebabov, proizvedenih tudi 20. in 21. decembra.
Direktorica inšpekcije Andreja Bizjak je potrdila, da so v Ljubljani v hladilno-skladiščnem obratu odkrili eno serijo kebabov, ki vsebuje sporno meso. V skladiščno-zamrzovalnem obratu v Mariboru so inšpektorji začasno prepovedali uporabo približno petnajstih ton zamrznjenega govejega mesa (obreznin), ki so tam že od lanskega septembra. To meso je sicer izviralo iz sporne klavnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali kriminalnih dejanj. Kljub temu so pošiljko zadržali zaradi suma na kemično neskladnost in netransparentnosti sporočil poljskih organov.
UVHVVR je 26. februarja 2019 prejela še zadnje rezultate kemijskih analiz za goveje meso. V dveh vzorcih mesnega pripravka (kebaba) je bila ugotovljena prisotnost salmonele, v enem od teh pa je bila potrjena še prisotnost zdravila s ketoprofenom.
Pretok informacij in šibkosti evropskega trga
Slovenske oblasti niso bile obveščene s strani poljskih kolegov glede škandala. UVHVVR je o proizvodnji mesa iz bolnih goved v poljski klavnici izvedela iz medijev, nato pa je sama pričela preverjati podatke pri slovenskih dobaviteljih. Šele prek sistema hitrega obveščanja (RASFF) je prejela informacije. "V novici je bilo navedeno, da dne 10., 11., 12. in 14. januarja 2019 v obratu klavnica ELKOPOL Sp.z.o.o. PL 14160202 ni bil opravljen ante in post mortem pregled zaklanih govedi," so sporočili iz UVHVVR.
Nov prehrambni škandal na Poljskem hkrati razkriva šibkost skupnega evropskega trga, ki predvideva, da bodo članice same poskrbele za primeren in ustrezen nadzor nad vstopom hrane na skupni trg. Poljaki v evropski sistem RASFF nenehno dodajajo nove informacije, mnoge pa si med seboj nasprotujejo, kar povzroča zaskrbljenost. Direktorico slovenske inšpekcije Andrejo Bizjak šokira dejstvo, "da nekdo brezsramno ponuja ljudem meso bolnih krav".
Sporno meso so po podatkih RASFF poleg Poljske odkrili v 13 članicah EU: na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Madžarskem, v Litvi, Latviji, na Portugalskem, v Romuniji, Španiji, na Švedskem, v Nemčiji in na Slovaškem.
Pomen samooskrbe in kakovosti
Stranka NSi je zaradi afere vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagajo, naj vlada pripravi predlog ukrepov za zaščito slovenskega potrošnika in spodbujanje večje samooskrbe z zdravo in kakovostno slovensko hrano. Kritični so do kmetijske politike, ki ne zna zagotoviti odkupa hrane od slovenskih proizvajalcev. Po navedbah NSi je pri javnih naročilih najnižja cena pogosto edino merilo, kar vodi do uvoza mesa slabše kakovosti.
Mitja Vodnjov, direktor Loških mesnin, poudarja, da slovenski mesarji niso konkurenčni uvoznikom mesa v javnih razpisih. Predlaga uvedbo merila, da mora imeti meso znak izbrana kakovost Slovenija, s čimer bi se izognili podobnim aferam. Opozarja tudi, da se sporno meso v velikih blokih zamrznjenih obrezlin, ki prihajajo iz Poljske, zlahka skrije in lahko konča v klobasah ter drugih mesnih izdelkih, ne da bi slovenski mesarji sploh vedeli za to.
Smernice za prehranjevanje in vpliv na javne zavode
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na veljavne smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa, svetujejo pa naročanje čim bolj kakovostnih, prehransko ustreznejših, lokalnih in svežih živil. Vrtci in šole naj bi zagotavljali pestro, mešano, uravnoteženo in varovalno prehrano. Meso, perutnina, stročnice, jajca in oreški naj bi se vključevali dnevno, meso do petkrat na teden. Rdeče meso največ dvakrat, belo do trikrat na teden. Prednost naj bi imela osnovna, čim manj predelana živila, saj lahko vsaka predelava poslabša prehransko ustreznost. Mesni izdelki pogosto vsebujejo velik delež maščob, soli in aditivov.
NIJZ svetuje vrtcem in šolam, naj zmanjšujejo vključevanje odsvetovanih mesnih izdelkov in jih nadomeščajo z ribami. Pri naročanju živil lahko javni zavodi poleg cene v javni razpis vključijo tudi merila kakovosti. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozarja, da je Slovenija preplavljena s poceni uvoženimi izdelki, saj potrošnike pogosto zanima le nizka cena, ne pa tudi kakovost. "Jasno je, da je nek izdelek, ki smrdi po fekalijah, nenormalno poceni," ocenjuje Kuhar in dodaja, da uvažamo celo perutnino, čeprav smo 115-odstotno samooskrbni.
Pretekle afere s kebabom in mesom
Kebab se je v preteklosti že večkrat znašel pod drobnogledom. Leta 2013 je v velikem konjskem škandalu, ko so podjetja (ne)namerno prodajala konjsko meso kot govedino, meso prav tako prišlo iz Poljske in Romunije. Obsežno testiranje prehrambnih izdelkov, ki naj bi vsebovali le goveje meso, je razkrilo prisotnost ne le konjskega mesa, ampak tudi svinjine.
Raziskave v Veliki Britaniji so pokazale, da so v sestavi doner kebaba našli različne vrste mesa, čeprav naj bi prednjačila piščančje in goveje meso oziroma teletina. Več kot polovica mesa je bila piščančjega, puranjega, jagnjetine in svinjine. Meso je močno presegalo raven soli, najbolj skrb vzbujajoč pa je bil podatek, da niso poznali izvora za kar 8,7 odstotka sestavin.
Konec leta 2017 so v Evropskem parlamentu razpravljali o prepovedi dodajanja fosfatov v zamrznjeno meso, kar bi lahko pomenilo konec kebaba, kot ga poznamo. Čeprav evropski predpisi ne dovoljujejo uporabe fosfatnih dodatkov v mesnih pripravkih, razen če je to izrecno navedeno v zakonodaji, je Evropska komisija predlagala, da se zamrznjena mesna nabodala za vertikalno pečenje uvrstijo na seznam, saj je uporaba fosfatnih dodatkov v tem živilu nujna, da se meso drži skupaj in se enakomerno tali.