Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) je rastlina, ki je dobila ime po delu rastline, ki ga v prehrani uporabljamo, to je cvetu. Uživa se omesenelo socvetje.
Zgodovina in značilnosti cvetače
Arabska botanika iz 12. in 13. stoletja, Ibn al-'Awwam in Ibn al-Baitar, sta menila, da cvetača izvira iz Cipra. Tudi Francozi so jo nekoč imenovali "choux de Chypre", kar pomeni ciprsko zelje. Do 16. stoletja se je njeno gojenje razširilo po zahodni Evropi, leta 1822 pa so jo Britanci vnesli tudi v Indijo. Cvetača spada v skupino križnic, kamor sodijo tudi zelje, repa, koleraba, brstični in listni ohrovt, brokoli, hren, oljna repica, gorčica in redkev. Gojenje cvetače je razmeroma težko, saj je vreme precejšen omejevalni dejavnik. Rastlina najbolje uspeva pri zmernih dnevnih temperaturah 21-29 °C, obilnem soncu in vlažnih razmerah ter na peščenih tleh z veliko organske snovi. Dolgotrajna izpostavljenost soncu v vročem poletnem vremenu lahko povzroči, da se glave cvetače obarvajo in pridobijo rdeče-vijolični odtenek. Cvetni brst se oblikuje na enem steblu in je obdan z velikimi in kompaktnimi zelenimi listi, ki ga ščitijo pred obarvanjem. Glave so pripravljene za obiranje med 80. in 110. dnevom po presaditvi, so bele barve, kompaktne in premera 15-20 cm. Med rastjo je socvetje obkroženo z listi, ki ga ščitijo pred sončno svetlobo in razbarvanjem. Ob pobiranju cvetačnih glav se večji del listov med pripravo na odpremo in prodajo navadno odreže, vendar so tudi listi užitni. Če jo uživamo surovo, njen okus spominja na zelje.
Sodobne sorte cvetače
Danes je na voljo veliko različnih sort cvetače, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, obliki, okusu in prehranski sestavi:
- Zelena cvetača: Križanec med brokolijem in cvetačo, v angleško govorečih državah jo imenujejo broccoflower. Obstajata dve obliki: ena je podobna navadni cvetači, le da je njena sredica svetlo zelene barve, druga pa ima stožčaste spiralne grozde cvetov v zeleni barvi.
- Oranžna cvetača: Prvič opažena leta 1970 v Kanadi. Njena barva je posledica genske mutacije in je odraz kopičenja beta karotena v rastlini.
- Caulilini: Vrsta cvetače, zelo popularna v Aziji, z dolgimi zelenimi stebli in bledo rumenimi do svetlo zelenimi majhnimi cvetovi.
Hranilna vrednost in priprava
Bela, poceni, vsestranska - in polna hranil, ki jih s prekuhavanjem uničimo. Cvetača je več kot priloga. V zadnjih letih doživlja pravo kulinarično renesanso - in ne brez razloga. Na videz skromna, v resnici presenetljivo bogata. Cvetača vsebuje magnezij in folate, ki znižujejo raven LDL holesterola - tistega, ki mu pravimo "slab". Cvetača spada v družino križnic - zelenjave, ki velja za eno najpomembnejših pri preprečevanju določenih vrst raka. Cvetača podpira naravne razstrupljevalne procese jeter, saj glukozinolati in tiocianati pomagajo pri nevtralizaciji škodljivih snovi. Dolgo kuhanje cvetači uniči dragocene fitokemikalije. Z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo vode je cvetača odlična zamenjava za kalorično bogatejše priloge. In tu pridemo do napake, ki jo dela večina. Dolgo kuhanje cvetači uniči dragocene fitokemikalije. Priporoča se uživanje pet do deset skodelic na teden. Cvetača ima nizko energijsko vrednost in jo lahko uporabimo kot nadomestek riža in krompirja. Je vir vitamina B6 (piridoksina), vitamina B5 (pantotenske kisline), B9 (folne kisline) in minerala kalija. Bogata je z vitaminom K, vitaminom C ter beta-karotenom. Vsebuje tudi različne glukozinolate - kemične spojine, ki jih proizvajajo rastline, da se obvarujejo pred glivami, bakterijami, virusi, pa tudi pred tem, da bi jih druge žuželke in živali zaužile. Raziskovalci ocenjujejo možen pozitiven učinek na zdravje.
Cvetača je zelenjava, ki navduši s svojo nežno aromo in izjemno prilagodljivostjo v kuhinji. Njena struktura omogoča pripravo številnih jedi, od kremnih juh do pečenih prilog. Nežen okus cvetače omogoča, da jo kombinirate z različnimi sestavinami. Uporabite jo lahko kot samostojno prilogo ali kot del bolj kompleksne jedi. Vsebuje vlaknine ter pomembne vitamine, ki prispevajo k uravnoteženi prehrani. Zaradi tega je odlična izbira za vse, ki želijo jesti kakovostno, a brez občutka teže po obroku. Je vsestranska sestavina, ki omogoča preprosto pripravo obrokov. Primerna je za družinska kosila, hitre večerje ali pripravo obrokov za več dni. Sveža cvetača omogoča pripravo različnih jedi brez zapletov. Cvetača je odlična za kremne juhe. Ko jo skuhate in zmešate, ustvari gladko strukturo in prijeten okus. Kot pire je cvetača lahka alternativa krompirju. Preprosto jo skuhate, pretlačite in po želji začinite. Lahko jo uporabite kot prilogo k mesnim jedem ali kot osnovo za zelenjavno jed. Zaradi svoje nevtralne arome omogoča kombiniranje z različnimi začimbami in sestavinami.
Nasveti za kuhanje cvetače
Cvetačo lahko kuhamo, dušimo, soparimo, pečemo na žaru ali v peči, vložimo v kis, odlična je surova, grobo naribano potresemo po solati. Pripravljamo jo lahko na različne načine, običajno jo kuhamo ali dušimo, okusna je tudi pečena. Surovo zmeljemo v blenderju, da dobimo kašasto zmes, ki jo lahko uporabimo za zakuho juhe, lahko pa tudi kot osnovo za pico, namesto testa.
Enostaven RECEPT ZA CVETAČO | Enostaven vegetarijanski in veganski recept
Klasično kuhanje cvetače
Cvetačo operite, očistite in odcedite. Kuhat jo dajte v vrelo slano vodo. Pokrito naj se kuha do mehkega - osem do deset minut. V vodi lahko počaka še 10 minut. Potem jo moramo čim prej servirati - ne sme stati predolgo. Pomaga tudi, da jo kuhamo v mleku ali v polovičnem mleku ali z dodatkom kisa ali limone. Dobro je tudi kuhanje nad soparo. Kadar jo kuhamo, pri tem se po kuhinji širi močan vonj, moramo biti pazljivi, da je ne razkuhamo. Najbolje je, da skoraj dobesedno stojimo zraven štedilnika in jo spremljamo. Kuhamo jo v slani vodi na zmernem ognju. Kuhano nemudoma vzamemo iz vode oziroma to odlijemo. V vroči vodi bi se namreč še naprej kuhala. Cvetača ostane pri kuhanju lepo bela, če vodi dodamo skodelico mleka ali sok ene limone. Cvetačo solimo, ko je kuhana. Neprijeten vonj, ki se razvije med kuhanjem, lahko omilimo tako, da cvetačo pred kuhanjem blanširamo. Vedno jo kuhamo v odprti posodi! Ker se cvetača hitro razkuha, jo kuhamo samo toliko, da je še čvrsta na ugriz. Vodo posolimo šele tik pred koncem kuhanja. Cvetače nikoli ne kuhamo v aluminijastih loncih, saj se v njih obarva sivo.
Peka in gratiniranje cvetače
Če imamo na voljo res lepo, zdravo in nepoškodovano glavo cvetače, jo skuhamo kar celo in postrežemo v skupni posodi, tako da si lahko vsak odreže svoj košček. Kuhano še vročo prelijemo s poljubnimi omakami, na maslu praženimi drobtinami, jogurtovim ali smetanovim prelivom. Okusna je tudi hladna, v tem primeru se ji najbolj poda solatni preliv. Zelo priljubljena je gratinirana, ki jo pripravimo iz že kuhane ali surove. Malce bolj nenavadna izbira je cvetača na žaru. Glavo narežemo na centimeter ali dva debele rezine, jih natremo z oljčnim oljem, grobo morsko soljo, poprom in česnom in na hitro spečemo.
Cvetača kot del drugih jedi
Na cvetove narezano cvetačo dodamo v mešano zelenjavno juho in različne enolončnice ter omake. Tudi sveži hren še lahko porabimo. H kanelonom se dobro poda krompirjev hren. Naredimo redek pire krompir, dodamo kakšno žlico domačega kisa in nariban hren. Slednjega dodajajmo postopoma, saj svoje moči ne pokaže takoj. To je lahko tudi dobra priloga h pleskavicam. Jabolčni in smetanov hren pa se bosta lepo podala h kuhani govedini. Cvetačni kuskus ali riž ponudimo kot prilogo curryjem, zelenjavnim omakam, praženi zelenjavi ali mesnim ragujem.
Shranjevanje cvetače
Cvetačo lahko nekaj tednov hranimo v hladilniku, vendar mora biti pokrita in suha, saj sicer začne veneti. Cvetačo hranite v hladilniku, najbolje v predalu za zelenjavo. Tako ohrani svojo čvrstost in svežino več dni. Cvetačo lahko po potrebi razdelite na cvetove in jo shranite v zaprti posodi, da ostane sveža dlje časa. Če je ne boste porabili takoj, jo lahko na hitro blanširate in zamrznete, s čimer ohranite njeno strukturo in okus za kasnejšo uporabo. Pomembno je, da jo pred shranjevanjem ne operete, saj odvečna vlaga pospeši mehčanje. Prerezano cvetačo shranite v zaprti posodi ali jo ovijte, da ne izgublja vlage.