Pisalo se je leto 1922, ko je bilo v Lescah ustanovljeno družinsko podjetje za proizvodnjo čokolade. Že v svojih začetkih se je Gorenjka z uporabo najkakovostnejših surovin s celega sveta zapisala kakovosti, ki je v ospredju proizvodnje čokolad, čokoladnih izdelkov in biskvitnega peciva tudi danes. Gorenjka ohranja svoj položaj edine prave tovarne čokolade v Sloveniji. Izdelke namreč pripravljajo po lastni recepturi in ekspertizi, celoten postopek proizvodnje čokolade, vključno s fazo izdelave čokoladne mase, pa poteka v tovarni v Lescah. Gorenjka ima danes vodilno mesto na področju temne in jedilne čokolade na slovenskem tržišču.
Čokoladni trendi in Gorenjkine inovacije
Čokoladni trendi se danes gibljejo v smeri razvoja temnih čokolad z dodatki, ki so polne antioksidantov, in predstavljajo popoln užitek za vse čokoladne navdušence. Na tem področju Gorenjka v Sloveniji narekuje trende z linijo temnih čokolad Mistica Classic in Mistica Wellness. Gorenjkino vodilo je namreč, da s skrbno izbranimi okusi in naravnimi sestavinami omogoča sladkanje s poudarkom na pestrih gurmanskih užitkih. Tako so kot edini na domačem trgu razvili lastno recepturo za izdelavo temne čokolade. Gre za izdelke, namenjene ljubiteljem prave čokolade, saj vsebujejo le najbolj kakovosten kakav, ki ga odlikujeta blag, rahlo trpek okus in uravnotežena aroma. Čokolade Mistica Wellness so tudi priročen prigrizek, ki nas lahko spremlja v hitrem tempu vsakdanjega življenja.
Praznično vzdušje in priznanja za embalažo
Ob decembrskem prazničnem času se Gorenjka vsako leto odene v praznično podobo, ki preoblikuje izbrane izdelke iz linij čokolade in biskvitnega peciva v darilo za vsakogar. Embalaža Gorenjke za posebne priložnosti se je namreč uvrstila med finaliste nagrade REGPAK 2018 v kategoriji embalaž slaščic, ki se podeljuje v okviru festivala FEST.A PAK & PRINT. Njihova praznična podoba z rdečimi barvami in različnimi prazničnimi motivi, med katerimi je posebej izstopal tradicionalni gorenjski nagelj, je pustila poseben vtis.
Podpornik Festivala čokolade Radovljica in Gorenjka velikanka
Gorenjka je že osmo leto zapored sodelovala na Festivalu čokolade Radovljica, največjem čokoladnem dogodku v Sloveniji. Na Gorenjkinem razstavnem prostoru so obiskovalci lahko spoznali in okušali široko paleto okusov Gorenjinih čokolad, posebej pa je bila predstavljena linija temnih čokolad Mistica Wellness. Še posebej sladko je bilo v soboto, 13. aprila, ko so se obiskovalci na Čokoladnem trgu tradicionalno posladkali z Gorenjko velikanko, najtežjo čokolado v Sloveniji. Ta je ob počastitvi 97-obletnice obstoja blagovne znamke Gorenjka tehtala kar 97 kilogramov. Slastna mlečna čokolada je imela 30 % delež kakava in je vsebovala 34 kilogramov skrbno izbranih lešnikov. Ta čokolada velja za največjo atrakcijo Festivala čokolade v Radovljici in je vsako leto težja, saj njeni kilogrami ponazarjajo obletnico ustanovitve Gorenjke. Čokoladno poslastico so mojstri vlili v posebej izdelan model za čokolado, lešnike pa ročno razporedili po celotni površini. Ko se ohlajeno čokolado izlušči iz modela, sledi postopek natančne dekoracije.
Podrobnosti o Gorenjki velikanki:
- Teža: 97 kg (ob 97. obletnici)
- Sestava: 63 kg mlečne čokolade (30 % delež kakava) in 34 kg celih praženih lešnikov iz Turčije
- Dimenzije: dolžina 2,5 metra, širina 1 meter, debelina 3,5 centimetra
Vodilni na področju biskvitnega peciva
Okusna čokolada pa ni edin paradni konj Gorenjkine proizvodnje. Podjetje namreč dosega največji, kar četrtinski tržni delež na področju rolad v Sloveniji. Gorenjkine rolade so, prav tako kot čokolada, ustvarjene po lastni recepturi in ekspertizi, narejene v slovenski tovarni, pri njihovi proizvodnji pa ne uporabljajo umetnih barvil. Tudi peka peciva in biskvitnega testa sega globoko v zgodovino Gorenjke. Kot prvi v takratni Jugoslaviji so namreč z njihovo proizvodnjo začeli leta 1968. Družini Gorenjka se je nedavno pridružila nova mini rolada z okusom pomaranče in čokolade. Ima posebej mehko biskvitno testo, polnjeno s pomarančno in čokoladno kremo, oblito s kakavom in posuto z arancini. Prav ta okus rolade Gorenjka bo v mega različici predstavljen na dogodku Največja Lions sladica, ki je potekal 25. maja 2019 na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Lions klub forum Ljubljana je v sodelovanju z Gorenjko organiziral ta dobrodelni dogodek za zbiranje sredstev v dobrodelne namene.
Gorenjka deli koščke dobrega
Gorenjka poleg dobrodelnih dogodkov razveseljuje tudi obiskovalce številnih glasbenih in športnih prireditev. Kot podpornica muzikala Briljantina je sladkala poslušalce in mlade nadarjene igralce. Čokoladno poslastico so si radi privoščili tudi igralci ob napornih vajah. Gorenjka je popestrila tudi dogajanje na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Zmagovalna poljska ekipa ekipnega dela tekmovanja se je, poleg zmage, še posebej razveselila Gorenjke velikanke. Zmagovalci so prejeli kar sedem kilogramov težko okusno mlečno čokolado s celimi lešniki.
Zgodovina in razvoj Gorenjke
V 20. letih 20. stoletja sta se pri nas rodila še dva obrata čokoladnih izdelkov: Karl Zalokar je v Mariboru ustanovil Mirim, na Primorskem rojeni trgovec Adolf Zavrtanik iz Trsta pa tvornico čokolade v Lescah. Zavrtanik, ki je v Trstu imel trgovino, se je posla kot delavec učil v tovarni čokolade Lejet. To ime je bilo med ljubitelji čokolade v Trstu zelo priljubljeno še v 20. in 30. letih 20. stoletja, dokončno pa je zamrlo zaradi druge svetovne vojne leta 1942. Ustanovil jo je eden nekdanjih delavcev francoskih korenin, pred tem zaposlen v eni prvih tovarn čokolade v Trstu Angela Valeria v drugi polovici 19. stoletja. Zavrtanik je, kot navaja katalog ob 75. obletnici Gorenjke, ob vzniku fašizma in preganjanju Slovencev leta 1921 z ženo Gemmo in petimi otroki pobegnil v Kraljevino Jugoslavijo, najprej na Bled, nato so se leto pozneje preselili v Lesce k družini Dobrila, pri kateri so v spodnjih prostorih stanovanja začeli izdelovati čokolado.
Očitno iznajdljiv Zavrtanik je v tulcih topovskih granat prepoznal potencialno orodje za proizvodnjo čokoladnih izdelkov, saj je iz tulcev izdelal valjčni stroj, s katerim so drobili kakavovo maso, mehčali pa so jo z lesenim tolkalom. Njihove prve čokolade so bile majhne in različnih oblik, med drugim ribice in srčki, ki so jih prodajali tako v trgovinah kot po sejmih. Sredi 30. let so jo zaradi povečanja obsega proizvodnje razširili in po besedah kustosinje Katje Praprotnik se je proizvodnja na tej lokaciji ohranila kar do 80. let 20. stoletja. Med vojno je delo v tovarni deloma obstalo, v začetku decembra leta 1946 pa je bila Tvornica čokolade Zavrtanik nacionalizirana, a je v njej tudi po podržavljenju ustanovitelj ostal tehnični vodja. V podjetju sta ostali tudi njegovi hčeri, ena od njih, Milena Potrata, je pozneje prevzela očetov položaj.
Tudi v povojnem pomanjkanju surovin se je Zavrtanik znova izkazal, proizvodnjo je vzpostavil predvsem z maščobnimi nadomestki, pomanjkanje je v teh letih vodilo tudi v izdelavo napolitank, navaja Gorenjkin katalog. Podobno kot so ob pomanjkanju surovin v 80. letih začeli v Gorenjki izdelovati čokolade z rozinami, arancini, koruznimi kosmiči, rižem in celo čokolade brez čokolade, pri katerih so rjavo barvo dosegli z rožičevo moko, kar pa kupcev ni prepričalo. Podobno neuspešen je bil menda poskus z jogurtovimi tablicami z okusom limone, jagode in marelice.
Od leta 1948 je delovala kot Gorenjska tovarna čokolade, desetletje pozneje pa je bila preimenovana v Gorenjka, tovarna čokolade Lesce. Leta 1964 se je pridružila tovarni Šumi v Ljubljani. Šumi se je pet let pozneje pridružil Žitu, v začetku 70. let pa je Žito postalo del Tovarne sladkorja in kvasovk. Še prej, v šestdesetih letih, ko je bila zgrajena pekarna v Lescah, so začeli pod znamko Pecivo Triglav peči industrijsko pecivo iz biskvitnega testa, tovarna pa je v osemdesetih letih pridobila nove proizvodne prostore za industrijo peciva in tovarno čokolade.
Kot prvi izvoz na zahodni trg se je v zgodovino zapisalo dva tisoč kilogramov mlečne čokolade že leta 1953, ki je odpotovala v London, leta 1981 pa so bile prve čokolade prodane v Kuvajt. Gorenjka je vselej večino svojih izdelkov prodala na slovenskem trgu, tako kot jih proda še zdaj. Tovarna iz Lesc slovi še po temni čokoladi Mistica z različnimi dodatki ter jedilni čokoladi Chef za peko. Ob letošnji obletnici so izdali posebni seriji jedilne čokolade in čokolade v prahu v retro videzu, v ponudbi imajo tudi mlečno čokolado z zlatimi lešniki, kupiti pa jih je mogoče v večjih trgovinah.
Gorenjka v primerjavi z drugimi in prihodnost
Nekateri menijo, da je Gorenjka najslabša čokolada, vendar strokovnjaki poudarjajo njeno kakovost, zlasti pri čokoladah Mistica z 75 % kakava in temni žlahtni Gorenjki z 70 % kakava. Kot primerjavo navajajo Milko, ki naj bi imela največ sladkorja in le malo kakava, medtem ko Lindt s 90 % kakava ponuja odlično čokolado za zdravje srca. Gorenjka letno proizvede okrog 1600 ton čokolade in 600 ton rolade, za kar potrebuje 250 ton kakavove mase, 200 ton kakavovega masla in 90 ton celih lešnikov. V prodajo gre letno okrog 200 ton še vedno najbolj priljubljene mlečne čokolade z veliko lešniki, trend pa se obrača predvsem v smeri temnih in riževe čokolade. Smernice se namreč gibljejo proti razvoju temnih čokolad s funkcionalnimi dodatki z antioksidanti. "Ljudje želijo jesti malo manj sladke čokolade z dodatki," je razložila direktorica podjetja Alenka Košir.
Čeprav se delež čokolade, ki jo Slovenci pojemo, povečuje, še vedno močno zaostajamo za Švicarji, ki v povprečju letno pojedo osem kilogramov, Slovenci pa štiri kilograme čokolade na prebivalca. Direktorica Alenka Košir vabi na sobotno razdelitev čokolade velikanke na Festivalu čokolade Radovljica.