Čokolada je zagotovo eno izmed najbolj priljubljenih in pomembnih živil v sodobni prehrani. Predstavlja precej več kot zgolj živilo - skozi desetletja in celo stoletja je dosegla domala božanski status, privlačita nas tako njen zelo všečen okus kot tudi zanimiva zgodba. Zato ni presenečenje, da je danes predmet številnih polemik, zmot in mitov. Resnica o čokoladi ne leži na nobenem od ekstremov, ampak se skriva v zmernosti in razumevanju njenih značilnosti.
Zgodovina in etimologija čokolade
Začetki in razširitev
Zgodovina proizvodnje čokolade sega stoletja v zgodovino. Južnoameriški Maji naj bi bili prvi, ki so kultivirali kakavovec, rastlino iz katere pridobivamo osrednjo sestavino čokolade, tj. kakav. Maji so prvo čokoladi podobno živilo servirali v obliki kakavovega napitka, pripravljenega v vroči vodi, pogosto z dodatkom čilija, koruzne moke in različnih začimb.
Uživanje kakava sega najmanj 5.300 let nazaj, začenši s kulturo Mayo-Chinchipe na območju današnjega Ekvadorja in kasneje tudi mezameriške civilizacije, ki so uživale čokoladne pijače, preden so bile te v 16. stoletju prinesene v Evropo. Kot prvi Evropejec naj bi se leta 1502 s kakavom in kakavovimi zrni srečal Krištof Kolumb. Dobri dve stoletji kasneje je švedski botanik in oče taksonomije Carl Linnaeus rastlino kakavovca poimenoval in uvrstil kot Theobroma cacao. Theobroma je sestavljanka grških besed theos (bog) in broma (hrana), ki jo lahko prevedemo kot "hrana bogov".
Čokolado so v Evropo prinesli Španci, ki so se njene uporabe naučili od Aztekov. V Angliji so jo začeli uporabljati okoli leta 1657, prvič pa so jo izdelali v ZDA blizu Dorchesterja v Massachusettsu leta 1765.
Izvor besed "kakav" in "čokolada"
Beseda kakav, ki so jo Olmeki izgovarjali kot kakawa, izvira iz leta 1000 pr. n. št. ali prej. V slovenščino je beseda čokolada prišla prek sodobnih evropskih jezikov, kot so italijanska cioccolata, nemška Schokolade in francoska chocolat, iz španščine chocolate. Beseda je v španščino prišla iz indijanskega jezika, azteškega nahuatla, v katerem chocolātl pomeni kakav.
Izvor nahuatlske besede ni znan, saj se ne pojavi v nobenem zgodnjem nahuatlskem viru. Možno je, da so besedo skovali Španci (morda z namenom, da bi se izognili caca, vulgarni španski besedi za "iztrebke") s kombiniranjem jukatanske majevske besede chocol, "vroče", z nahuatlsko besedo atl, "voda". Pogosto citirano je, da izhaja iz nedokazane xocolatl, kar naj bi pomenilo "grenka pijača", kar pa ni dokazano; sprememba iz x- v ch- ni pojasnjena, prav tako kot tudi končnica -l-. Ime čokolada izvira iz jezika Majev, ki so čokolado imenovali "xocoatl", medtem ko izraz "kakav" - v izvirniku "cacahuatl" - izvira iz azteškega jezika. Beseda "xocoatl" (za čokolado) je sestavljena iz dveh besed: "xoco", kar pomeni "pena", in "atl", kar pomeni "voda".
Postopek pridelave in predelave kakava
Kakav se pridobiva iz zrn kakavovca, drevesa, ki izvira iz tropskih pragozdov Južne Amerike in raste 20 stopinj južno in severno od ekvatorja. Čeprav izvira iz Amerik, so zahodnoafriške države, zlasti Slonokoščena obala in Gana, v 21. stoletju največje pridelovalke kakava. Kakavovec začne proizvajati zrna šele po štirih letih.
Proizvodnja kakavovih semen je izredno zapleten in dolgotrajen postopek, ki vključuje obiranje in predelavo kakavovih zrn. Zanimivo je, da kakavova zrna značilno rjavo barvo dobijo šele med procesom obdelave, pred njim pa so precej grenkega okusa.
- Ko so zrna zrela in obrana, sledi fermentacija, ki da kakavu značilni okus. Encimi, ki jih sproži fermentacija, razvijejo značilen okus čokolade med samim praženjem.
- Sledi sušenje na soncu. Kakavovo zrno pred praženjem posušimo na soncu in očistimo v posebnih strojih.
- Nato zrna pražijo pri več kot 100 °C, da razvijejo bogat okus in značilne kakavove barve. Sledi hitro hlajenje, da preprečijo nadaljnje notranje praženje.
- Semena olupimo v drobilnem stroju in zmeljemo v čokolado. Med mletjem se maščoba stopi in tvori lepljivo tekočino, imenovano čokoladni liker, ki se uporablja za izdelavo čokoladnih sladkarij.
- Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem ter postopek konširanja. Priprava za konširanje je bila izumljena leta 1880, izumil jo je švicarski proizvajalec čokolade Rodolfe Lindt. Ime za sam postopek izvira iz francoske besede conche oz. školjka, zakaj nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Med tem postopkom dodajajo različne okuse.
Ključne sestavine čokolade in vloga vanilije
Razen kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Proizvodnja čokolade se nadaljuje, ko kakavovi pasti dodajo kakavovo maslo, sladkor, mleko ali druge dodatke in stabilizatorje. Mešanica sestavin se stopi in meša, pri ohlajanju pa nastanejo kristali, zato je čokolada trda in krhka.
Kakavova masa je pravzaprav nesladkana čokolada in je osnova vseh vrst čokolade (bela čokolada je tu izjema). Ta gosta, temno rjava pasta je ustvarjena iz zdrobljenih kakavovih zrnc, ki se nahajajo znotraj kakavovega oreščka.
Med konširanjem se v čokoladno zmes dodajajo različne arome, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabljajo skoraj vedno, in to že od časa Aztekov naprej. Je okusni ekstrakt, pridobljen iz zrna vanilje, stroka tropske orhideje. Naravna vanilija se meša na visoki temperaturi z raztopino alkohola in vode. Pomembno je biti pozoren, ali na ovojnini piše aroma vanillin (umetna, sintezno pridobljena aroma) ali naravna aroma vanilje, saj je naravna precej dražja in kakovostnejša.
Različne vrste čokolade
Obstajajo tri glavne vrste čokolade - bela, mlečna in temna. Vse je odvisno od tega, kako je čokolada narejena in katere sestavine so bile uporabljene pri njeni izdelavi.
Temna (črna, polsladka, grenka) čokolada
Temna ali črna čokolada je s svojo opazno temno rjavo barvo druga najbolj priljubljena vrsta čokolade. Včasih se imenuje tudi polsladka čokolada in je opazno manj sladka kot mlečna čokolada. Temne vrste čokolade so po sestavi dokaj preproste; običajno so narejene samo iz treh sestavin - kakavove mase, kakavovega masla in sladkorja. Včasih se dodajo majhne količine vanilije in sojinega lecitina (emulgator). Pomanjkanje mleka in manj sladkorja daje temni čokoladi trdnejšo teksturo kot mlečni ali beli čokoladi.
Temna čokolada je "fina" čokolada, kjer delež kakavove mase presega vsaj 30 % skupne mase izdelka, po navadi pa se giblje med 60-90 %. Vsebuje vsaj 35 % kakavovih delov, pa tudi kakavovo maslo, sladkor in arome (npr. lecitin, vanilijo). Profil okusa temne čokolade se lahko zelo razlikuje glede na vsebnost in izvor kakava v čokoladi. Pogosto je rahlo sladkast in čokoladen, z notami pečenega piškota, rdečega sadja, v nekaterih primerih celo cimeta. Okus te vrste čokolade se lahko zelo razlikuje, odvisno od lokacije, kjer je uporabljen kakav rastel - nekateri kakavi so lahko sadno usmerjeni ali imajo globok zemeljski okus, drugi pa imajo okusne note pečenih piškotov.
K temnim čokoladam uvrščamo polgrenko čokolado, ki vsebuje do 50 % kakavove mase, in grenko čokolado, ki lahko vsebuje tudi do 100 % kakavove mase. Razlika med njima je v dodatkih, kot so sladkor in različne arome. Grenki okus kakava je njena največja značilnost, seveda pa velja, da je za te vrste čokolade značilna čim višja vsebnost kakavovih delcev - vsaj 35 %, večina pa jih ima med 50 in 66 %. Navadno te vrste čokolade vsebujejo manj kot 1/3 sladkorja!
Mlečna čokolada
Mlečna čokolada je klasika, ki jo poznamo in imamo radi že od otroštva. S svetlo rjavo barvo, kremasto teksturo in sladkim okusom velja za najbolj priljubljeno vrsto čokolade. Pridobiva se s kombiniranjem čokoladnega likerja (kakav v prahu in kakavovo maslo) s sladkorjem in mlekom. Odlomite košček mlečne čokolade in pustite, da aroma napolni zrak; uživajte v vonju sladkorja, vanilije, čokolade in mleka. Mlečna čokolada ima pogosto okusni profil, ki ga lahko opišemo kot sladko in čokoladno, z notami kuhanega mleka in karameliziranega sladkorja ter vanilijevim priokusom.
Mlečna čokolada je značilna po tem, da vsebuje najmanj 10 % kakava oziroma njegovih delcev ter vsaj 12 % mleka. Navadne mlečne čokolade vsebujejo v najboljšem primeru le marginalne količine flavonoidov, medtem ko jih v beli čokoladi sploh ne boste našli.
Bela čokolada
Bela čokolada je pravi posebnež med čokoladami. Enostavno jo prepoznate zaradi njene smetanaste ali nežno rumene barve. Narejena je iz kombinacije sladkorja, kakavovega masla, mleka, vanilije in lecitina (lecitin je emulgator, ki pomaga sestavinam, da se lažje in v krajšem času zmešajo skupaj). Vse te sestavine dajo tej vrsti čokolade sladko aromo vanilije. Bela čokolada ima podobno sestavo kot navadna mlečna čokolada, vendar vsebuje samo kakavovo maslo, brez nemastnih kakavovih delcev, zato ni rjave barve.
Bela čokolada je edinstvena, ker ne vsebuje kakavovih trdnih snovi, po mnenju nekaterih pa zato ni čokolada v pravem pomenu besede. Vendar pa bela čokolada vseeno spada med glavne vrste čokolade, saj vsebuje sestavine iz kakavovih zrn. Bela čokolada naj bi vsebovala vsaj 20 % kakavovega masla, 14 % mleka in ne več kot 55 % sladkorja.
Zanimivo pri beli čokoladi je to, da kljub temu, da je najbolj lomljiva vrsta čokolade, ostane trdna pri precej višji temperaturi kot na primer mlečna ali temna čokolada - razlog se skriva v visoki temperaturi tališča kakavovega masla, ki je njena glavna sestavina. Čeprav je okusna že sama po sebi, je bela čokolada odlična tudi za kuhanje, peko in izdelavo čokoladnih okraskov. Profil okusa, ki v prvi plan postavlja okus mleka, obogati vsako jed, hkrati pa pusti, da se v kasnejšem planu razvijejo tudi ostali okusi in arome. Barva bele čokolade je primerna za okrasitev piškotov, tort in slaščic, vedno večkrat se pojavlja tudi kot komponenta pri izdelavi sladoleda.
Beli čokoladi ne smemo zamenjati s slajšim, belim nadomestkom čokolade. Prav to je tudi razlog, da podjetja namesto kakavovega masla uporabijo druge rastlinske maščobe. Takšen izdelek pa žal ni več vrsta bele čokolade, ampak bel čokoladni nadomestek oziroma surogat.
Posebne vrste čokolade
Ne, ni nam ponagajal tiskarski škrat - blond čokolada zares obstaja! Resda je nastala šele pred nekaj leti, a v svetu čokoholikov postaja vedno bolj znana. Odgovor se skriva v dejstvu, da je nastala po čistem naključju. Nekega dne je nek francoski kuhar za peko peciva na štedilniku pripravljal vodno kopel in popolnoma pozabil na belo čokolado, ki je po desetih urah postala blond. Svoj »izum« je predstavil nekemu čokoladnemu podjetju in tako je nastala blond čokolada.
Leta 2017 je belgijski proizvajalec čokolade Barry Callebaut odkril četrto vrsto čokolade, tako imenovano ruby čokolada. Ne gre za obarvano belo čokolado, kot nekateri mislijo, temveč za barvo, ki izhaja iz določene vrste kakava, ki ga običajno gojijo v Ekvadorju, Braziliji in Slonokoščeni obali. Za to vrsto čokolade so značilne močne sadne in sveže, na trenutke kar kisle note. Za ruby čokolado je značilna vsebnost 47,5 % kakavovih delcev in 26,3 % mleka.
Kakovost, shranjevanje in uživanje čokolade
Merila kakovosti
Vsakemu izmed nas je določena vrsta oziroma znamka čokolade še posebej pri srcu, zato se ta tudi najpogosteje znajde na naših domačih policah. Splošno znana trditev, ki pa ne drži vedno, je, da je dražja čokolada tudi bolj kvalitetna. Zato ob nakupu čokolade vaše glavno vodilo naj ne bo cena, saj ta ni edino merilo za kakovostno čokolado.
Sestavini, ki ju vsaka prava čokolada vsebuje v največji meri, sta kakavova masa in kakavovo maslo, a žal mnoge čokolade vsebujejo dodatne sestavine, ki nimajo prave vrednosti, še več, lahko so celo zdravju škodljive. Mednje uvrščamo denimo emulgatorje, ki jih v hrano dodajajo zgolj zato, da v ustih ustvarijo svilnat in kremast občutek. Visokokakovostna temna čokolada vsebuje le kakavovo maso in kakavovo maslo, včasih še vanilijo, lecitin ter sladkor, mlečna in bela čokolada pa vsebujeta tudi mleko. Pri ekoloških čokoladah uživamo kakav z višjo vsebnostjo antioksidantov, prihranjene so nam težke kovine, varni pa smo tudi pred lecitinom iz gensko spremenjene soje. Obvezno tudi preverite, kakšen emulgator vsebuje čokolada; sončnični lecitin je veliko boljša izbira kot sojin lecitin.
Da se čokolade poleti ne bi topile, jim pogosto dodajajo obdelane (hidrogenirane ali esterificirane) maščobe, ki se topijo pri višjih temperaturah in sodijo v sam vrh slabih maščob. Sladkor iz sladkornega trsa se uporablja pri izdelavi finejših čokolad, v množični proizvodnji pa se kot nadomestilo zanj pogosto uporablja fruktozni koruzni sirup.
Pravilno shranjevanje čokolade
Kljub temu, da ima čokolada precej dolg rok trajanja, je seveda bolje, da kupimo tisto, ki je bila narejena pred kratkim, saj je ta bolj sveža. Rok uporabe na embalaži ni popolnoma dokončen, a ga morajo natisniti zaradi določenih zakonov.
- Vročina je za čokolado zagotovo največji sovražnik, saj ne uniči le njene strukture, ampak tudi njeno pravo aromo in okus. Zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam lahko kakavovo maslo, ki je v čokoladi, pride na površje in na čokoladi se lahko pojavijo svetle lise - temu pravimo tudi »cvetenje čokolade«. Zdravju sicer ni škodljiva, vendar pa zaradi nekoliko drugačnega okusa ne ustreza vsakomur - dobra novica pa je, da jo še vedno lahko uporabite pri peki slaščic ali pa jo nadrobite med ovseno kašo.
- Po drugi strani tudi prenizka temperatura ni najbolj dobrodošla za čokolado.
- Idealni pogoji za shranjevanje čokolade so, kadar relativna stopnja vlažnosti znaša manj kot 50 %. Preveč vlage namreč lahko privede do kondenziranja čokolade, kar lahko uniči njeno strukturo in povzroči že omenjeno »cvetenje čokolade«.
- Čokolade nikar ne shranjujte v hladilniku zraven hrane, ki oddaja močne vonjave (kot je na primer čebula) - čokolada namreč močne vonjave vpija kot goba. Hladilnik zaradi vlage ni najbolj primerno mesto za shranjevanje čokolade.
- Predvsem poleti nam zaradi visoke temperature v prostoru žal ne preostane drugega, kot da čokolado hranimo v hladilniku. Da se ne bi nalezla neprijetnih vonjav in izgubila svoje arome, je priporočljivo, da jo, preden jo pospravite v hladilnik, dobro zavijete v papirnato brisačko in v vrečko za zamrzovanje ter iz vrečke iztisnete zrak, saj boste čokolado s tem zaščitili tudi pred kondenzacijo.
Kljub temu, da se najbolj strastnim čokoholikom redko zgodi, da bi naša najljubša čokolada dolgo ostala nedotaknjena, pa je prav, da njenemu pravilnemu shranjevanju posvetimo ravno toliko pozornosti kot njenemu nakupu in okušanju. Le tako bo še dolgo ostala sveža in ohranila svoj bleščeč sijaj.
Zmerno uživanje in prehranska vrednost
Kakav, osnovna sestavina čokolade, je v prvi vrsti izrazit vir maščobnih kislin. Posledično tudi končni izdelek (= čokolada) sestavljajo predvsem maščobe. V nasprotju s splošnim prepričanjem, največji delež energije v čokoladi prispevajo maščobe in ne sladkor. Čokolada zagotovo ni "samo cuker", temveč gre za kombinirano živilo, v katerem prevladujejo maščobe. Zaradi takšne sestave uvrščamo čokolado in ostale prigrizke med "hiperpalatabilna" živila. Kakav ima visoko hranilno vrednost, saj vsebuje kar 20 odstotkov beljakovin, 40 odstotkov ogljikovih hidratov in 40 odstotkov maščob.
Dejstvo, da čokolado uvrščamo med hiperpalatabilna živila, ne pomeni, da je "slabo" živilo. S čokolado samo po sebi ni nič narobe, dokler jo znamo ustrezno umestiti v prehrano na način, da je ta na koncu še vedno energijsko in hranilno primerna. Dokler se zavedate svojih potreb po maščobah in čokolado obravnavate kot enega izmed virov maščob, lahko tudi čokolada predstavlja reden del vaše prehrane. Raje čim manj, če jo uživate nepremišljeno oziroma jo uživate v velikih količinah.
Poleg tega morate paziti na vnos čokolade zaradi količine kalorij, zapakiranih v eno majhno ploščico. Obstaja približno 85 do 150 kalorij na ploščico, odvisno od blagovne znamke, ki jo kupite.
Vpliv čokolade na zdravje in počutje
Sestavine s potencialno ugodnimi učinki
Ugodni učinki čokolade so precej napihnjeni in zvečjega zgolj teoretični. Sicer drži, da določene vrste čokolade lahko vsebujejo fitokemikalije, ki so povezane z ugodnimi učinki na zdravje. Toda vir teh je predvsem kakav oziroma kakavova zrna. Poleg nizkega deleža kakava v večini čokolad, na vsebnost flavonoidov v čokoladi vpliva tudi način predelave kakava. Slednji je za namene industrije čokolade po navadi alkaliziran oziroma "dutched".
Navadne mlečne čokolade vsebujejo v najboljšem primeru zgolj marginalne količine flavonoidov, medtem ko jih v beli čokoladi sploh ne boste našli. Določene vrste temnih čokolad so morda relativno dober vir flavonoidov, ampak tudi pri teh so koncentracije spremenljive. Navaden (nesladkan) kakav v prahu je boljši in tudi bolj priporočen vir kakavovih flavonoidov od čokolade, tudi temne. Absolutno najboljša vira pa sta skoraj zagotovo nealkaliziran kakav in morda cela oziroma neobdelana kakavova zrna.
Poživljajoči in antidepresivni učinki kakava
Kakav poživlja, deluje kot naravni antidepresiv, izboljšuje koncentracijo, vsebuje več železa kot rdeče meso in več magnezija kot najbolj zdrava zelenjava. Samo 50 gramov kakava pokrije dnevne potrebe po manganu, 65 odstotkov potreb po magneziju, polovico potreb po železu in fosforju ter tretjino potrebnega cinka in kalija. Kakav je hkrati v samem vrhu najboljših antioksidantov na tem planetu. Poleg tega ima zelo nizek glikemični indeks - skratka, čudovito živilo.
Kakav vsebuje kofein in teobromin, ki sta poživili. V 100 gramih kakava v prahu je približno 230 miligramov kofeina in 2057 miligramov teobromina. Če preračunamo: v 100 gramih temne čokolade, ki vsebuje 35 gramov kakava, je 80 miligramov kofeina, kar je primerljivo s skodelico kave oziroma s 355 mililitri kola ali energijske pijače. Teobromin je alkaloid, ki je tesno povezan s kofeinom.
Raziskovalci z York Medical School so ugotovili, da temna čokolada vpliva na nivo seratonina (hormona sreče) v možganih. Ko je nivo seratonina povišan, se počutimo evforično, kadar pa je nivo prenizek, nas muči depresija. Znano je, da temna čokolada vsebuje visok nivo polifenolov, antioksidantov, ki imajo precej pozitivnih učinkov na zdravje. Polifenoli med drugim zmanjšujejo visoki krvni tlak in vplivajo na zvišanje seratonina. Čokolada vsebuje več antioksidantov (encimov, ki preprečujejo raka) kot rdeče vino.
Nedavno so znanstveniki odkrili, da anandamidi v čokoladi in kakavu v prahu aktivirajo isti receptor v možganih kot marihuana. Rezultat je občutek dobrega počutja ali blaga evforija. V poznejši študiji pa dr. Vincenzo Di Marzo iz Istituto per la Chimica di Molecale di Interesse Biologico v Neaplju navaja, da čokolada vsebuje premalo snovi, da bi povzročila učinke, podobne marihuani. Obe strani se strinjata, da lahko čokolada vsebuje spojine, ki povzročajo zasvojenost.
Zdravstvene trditve in previdnost
Težava je v tem, da je kakav v večini primerov le majhen dodatek h kopici problematičnih snovi. V klasični mlečni čokoladi je le desetina kakava, za devet desetin pa je mleka v prahu, sojinega lecitina, sladkorja, umetne arome vanilje. Zdrave izbire se začnejo pri izdelkih, v katerih ima kakav več kot polovičen delež. Ko boste vzljubili čist in močan okus kakava, začnite dvigovati koncentracijo. Čokolade s 70-odstotnim deležem kakava imajo še vedno zelo poln okus. Taka čokolada je primerna tudi za diabetike, saj vsebuje majhen delež sladkorja, zaradi česar je njen glikemični indeks neproblematičen.
Evropska komisija je leta 2012 potrdila uporabo zdravstvene trditve: »Kakavovi flavonoli pomagajo ohranjati prožnost žil, kar pripomore k normalnemu pretoku krvi.« Na izdelku je lahko ta trditev navedena samo v primeru, če lahko z izdelkom zaužijemo vsaj 200 miligramov kakavovih flavonolov na dan. Žal pa količina kakava ni samodejno zagotovilo, da boste zaužili dovolj antioksidantov, saj na to vpliva tudi način pridelave in predelave kakavovih zrn. Presna zrna in presni kakav vsebujejo veliko več antioksidantov kot obdelani. Ekološki kakav je tudi prehransko bogatejši kot tisti, ki je bil pridelan konvencionalno.
Pomembno je, da čokolado, ki vsebuje najmanj 70 odstotkov kakava, uživamo v zmernih količinah, ne več kot 50 gramov na dan. Pomembno je omeniti, da morajo čokoladna zrna kakava, da bi bila koristna, vsebovati vsaj 70% kakavovih trdnih snovi. Veliko ameriških čokoladic vsebuje velike količine maščob in sladkorja ter dodatkov, zato vam svetujemo, da poiščete kakovostno in zdravo čokolado za vaše srce.
Zanimiva dejstva o čokoladi
- Svetovni dan čokolade praznujemo 13. septembra, ta dan pa beleži rojstni dan Miltona S. Hersheya, ki je znan kot ustanovitelj Hershey Co., ene izmed največjih ameriških proizvajalk sladkih dobrot.
- Za 500 g čokolade je potrebnih okoli 400 kakavovih zrn.
- Kar 70 % svetovnega kakava prihaja iz zahodne Afrike, kar 40 % tega pa s Slonokoščene obale.
- V času majevske civilizacije so bila kakavova zrna tako cenjena, da so jih uporabljali kot denar.
- Ime čokolada prihaja iz azteške besede xocalati, ki pomeni grenka voda. Azteki so kakav mešali s čilijem, dodajali pa so mu tudi halucinogene gobe.
- Največji porabniki čokolade so Švicarji, ki jo zaužijejo kar 9 kg na leto. Sledijo jim Nemci z 8 kg, tretje mesto pa si delijo Irci in Britanci, ki letno zaužijejo okoli 7 kg čokolade. Za zanimivost, Američani so šele na 9. mestu, s 4 kg na leto.
- Čokoladna industrija je tudi največji porabnik oreščkov, saj ocenjujejo, da je kar 40 % mandljev uporabljenih za pripravo sladkih tablic.
- Trenutno je v svetu čokoladna kriza. Poraba čokolade se je v zadnjih letih krepko zvišala, medtem pa proizvodnja ostaja enaka.