Debeli rtič (italijansko Punta Grossa) je rt na skrajnem severnem koncu slovenske obale, ki se nahaja ob italijanski meji. Na njem ni nastalo nobeno večje naselje, temveč le posamezne hiše, mladinsko zdravilišče Debeli rtič in nekaj počitniških hišic Ministrstev za obrambo in notranje zadeve. Zaradi tega območje ni bilo podvrženo večjemu onesnaževanju, kar je omogočilo ohranitev neokrnjene narave in izjemne pestrosti ob njegovi obali in na njem samem. To ga uvršča med redka območja na kratki slovenski obali, kjer je narava še posebej dobro ohranjena.
Zaščita in poseben režim
Zaradi svoje naravne vrednosti sta obala in park na Debelem rtiču danes zavarovana. Na območju rta velja poseben režim, ki prepoveduje kakršen koli poseg, ki bi lahko poškodoval ali uničil naravno dediščino. To pomeni, da so prepovedani kampiranje, kurjenje, gradbena dela in druge dejavnosti, ki bi lahko škodile naravi.
Veliko vlogo pri ohranjanju narave in vzdrževanju zaščitenega parka ter naravnega spomenika ima Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, saj je odlično vključeno v okolico. Zaradi težkega dostopa je Debeli rtič ostal eden izmed najbolj neokrnjenih delov slovenske morske obale.
Zgodovina in razvoj parka
Leta 1955 je Rdeči križ Slovenije izbral zemljišče na Debelem rtiču za gradnjo mladinskega zdravilišča. Na sedmih hektarih takrat zaraščenih in zapuščenih rastlin je bil s preureditvijo in zasaditvijo rastlinja ustvarjen park. Načrtovalci parka so pri gradnji spoštovali naravne znamenitosti in se prilagodili le-tem, tako da je vse, kar je antropogenega izvora, v skladu z naravnimi zakonitostmi.
Floristična pestrost
Prevladujejo sadne vrste, med katerimi so značilni predstavniki oljka, kostanj, grenki pomarančevec, limona, mandarina, oreh, bananovec, datljeva palma, kaki, sliva, robida in granatno jabolko. Poleg sadnih vrst najdemo tudi veliko okrasnih rastlin, ki dopolnjujejo naravne lepote Slovenije, vključno z območjem Debelega rtiča.
Naravne značilnosti območja
Območje Debelega rtiča se ponaša z izjemnimi naravnimi formacijami, vključno z večjimi in globljimi spodmoli s 17 metrov visokim stropom. Ob obali se nahajajo tudi ostanki kamnitih zidov, ki so značilno obrnjeni v smeri severovzhod. Kraški rob ima obliko terasaste strukturne stopnje, kjer so v zgornjem delu opazni izločena siga v obliki 'zaves' in 'reber', ter jama imenovana 'Jama pri sv. Kiriku'.
Tla na območju, zlasti v bližini cerkvice sv. Kirika, so sestavljena iz alveolinskega apnenca, kjer so vidni reliefi in obrisi alveolin in numulitov. Voda izredno močno vpliva na oblikovanje reliefa, kar je povsod opazno skozi kraške oblike, kot so škraplje.
Cene v Istri: Primerjava slovenske in hrvaške obale
Medtem ko se Slovenci pogosto odpravljajo na poletni dopust na Hrvaško, bodisi zaradi navade, klime ali plaž, se ob tem pogosto soočajo z visokimi cenami hrane. Bralec Jože iz Istre je opazil cene v restavraciji s hitro prehrano, kjer je Hot dog s krompirčkom in pijačo stal 14 evrov, burger meni pa 15,50 evrov. Kljub temu, da je bilo na območju veliko ljudi, ni bilo vrst pred kioski s hrano.
Po podatkih hrvaškega časnika Jutarnji list se cene hrane in pijače v istrskih turističnih središčih zvišujejo. Cena za kepico sladoleda je postala običajna pri dveh evrih, medtem ko so cene velikega macchiata v Rovinju in Poreču dosegle 3,5 evra, espresso pa okoli 1,80 evra. V Pulju je velika kava z mlekom stala okoli 2,30 evra. Še posebej dobičkonosen za gostince je aperol spritz, ki se prodaja od šest do enajst evrov.
Cene porcije ocvrtih krompirčkov se začnejo pri petih evrih, cene ražnjičev pa dosežejo do 18,90 evra. Cene pic se začnejo pri devet evrih za margherito. Burgerji, ki so postali zelo popularni, lahko v Rovinju dosežejo ceno do 18 evrov. Nekateri gostinci opažajo, da visoke cene odganjajo goste, saj se veliko turistov sprehaja in obiskuje nakupovalna središča, kar kaže na občutljivost ljudi na cene.
Nekateri gostinci se odločajo ohraniti cene kot lani, prepričani, da se pretiravanje ne bo obrestovalo. V Poreču je cena kepice sladoleda dva evra, kar je rezultat dogovora med lokalnimi gostinci. Uvedba evra je prinesla tudi višje napitnine, pogosto dva ali tri evre pri kavi.
V Rovinju se prav tako opaža trend, da gostje ne zapravljajo toliko, čeprav so cene ohranjene kot lani. Hrana se vse bolj kupuje v trgovinah in odnaša v stanovanja ali kampe. Cene kebaba so se dvignile na 11,50 do 14,90 evra, cene ocvrtih lignjev pa na 15 do 18 evrov.
Širitev burger restavracij Lars & Sven na Hrvaško
Primož Novak napoveduje širitev verige burger restavracij Lars & Sven na hrvaški trg. V Zagrebu so odprli restavracijo v nakupovalnem centru Supernova, ki razvija nov koncept, priljubljen v tujini, a še nepoznan v Sloveniji. Kljub konkurenci v Zagrebu so bili zelo dobro sprejeti, prihodki pa presegajo pričakovanja.
Novak poudarja, da pri ponudbi ne sprejemajo kompromisov, čeprav je nadzor nad kakovostjo zaradi oddaljenosti nekoliko težji. Na začetku bo restavracijo vodil izkušen zaposleni iz podjetja.
Poleg širitve na Hrvaško, Lars & Sven načrtuje odprtje restavracije v ljubljanskem Cityparku sredi novembra, prihodnjo pomlad pa tudi v novem nakupovalnem središču Aleja v Šiški. Med drugimi slovenskimi mesti so zanimivi Maribor in Murska Sobota.
