Svetovni trg čokolade je kompleksna in dinamična panoga, ki jo obvladujejo predvsem štiri korporacije - dve ameriški in dve evropski. Te so zaslužne za skoraj polovico globalne prodaje čokolade. Medtem ko so ljubitelji čokolade v zadnjem letu opazili višje cene, so veliki proizvajalci lani uspeli uravnotežiti visoke cene kakava z višjimi cenami izdelkov ali zmanjšanjem količine kakava v posamezni tablici čokolade. Kljub obetavnejši beri v zahodni Afriki, kjer je zgoščena glavnina proizvodnje kakava, proizvajalci napovedujejo nove podražitve.
Glavni akterji v čokoladni industriji
Med štirimi velikani sta dva iz ZDA: Mondelez in Mars, ter dva evropska: švicarski Nestlé in italijanski proizvajalec Nutelle Ferrero, ki ima sicer sedež v Luksemburgu.
Mars in Mondelez
- Mars, ki po več kot stoletju obstoja ostaja v lasti družine ustanovitelja, je lani vknjižil 50 milijard dolarjev (44,6 milijarde evrov) prihodkov. Od tega je 39 odstotkov oziroma 19,5 milijarde dolarjev (17,4 milijarde evrov) ustvaril v kategoriji prigrizkov, ki vključuje tudi čokoladne izdelke, več kot polovico pa z izdelki za hišne ljubljenčke.
- Mondelez je lani ustvaril 36,4 milijarde dolarjev prihodkov (32,5 milijarde evrov), od tega slabo polovico s prodajo piškotov in peciva, 31 odstotkov ali približno 11,3 milijarde dolarjev (10 milijard evrov) pa s prodajo čokolade.
Nestlé
Nestlé je s svojim portfeljem več kot dva tisoč znamk lani ustvaril 91,4 milijarde švicarskih frankov prihodkov (97,4 milijarde evrov).
Geografija pridelave in predelave kakava
Svetovni trg čokolade je močno odvisen od pridelka kakava v Gvinejskem zalivu. Približno 65 odstotkov svetovnega kakava se namreč pridela v štirih zahodnoafriških državah:
- Slonokoščena obala (38 odstotkov)
- Gana (12 odstotkov)
- Nigerija (7 odstotkov)
- Kamerun (7 odstotkov)
Kakav iz zahodne Afrike ter v manjši meri iz Brazilije in Ekvadorja se pretežno izvozi v Severno Ameriko in Evropo, kjer ga proizvajalci čokolade predelajo v čokoladne izdelke.
Izzivi v zahodni Afriki
V zahodni Afriki se kažejo neprijetne resnice čokoladne industrije, kot so delo otrok na pretežno družinskih plantažah kakava, vpliv na okolje in huda revščina pridelovalcev. Po podatkih britanske nevladne organizacije Fairtrade, ki se ukvarja z vprašanji pravične trgovine, pridelovalci kakava v povprečju zaslužijo le šest odstotkov končne vrednosti čokoladne tablice.
V Gani je regulator industrije (Cocobod) v zadnji sezoni dvakrat dvignil plačila kmetom. Najprej zato, ker so svetovne cene poskočile, pa tudi z namenom omejevanja tihotapljenja pridelka čez mejo, kjer lahko kmetje iztržijo višje cene.
Dobavne verige
Dobavne verige v državah proizvajalkah se sicer razlikujejo. Pogosto mali trgovci kupujejo kakavova zrna neposredno od kmetov, jih nato prodajo veletrgovcem, ki jih prodajo naprej izvoznikom.
Evropa kot središče predelave in potrošnje
Medtem ko se kakav prideluje pretežno v zahodni Afriki, čokolada v največji meri nastaja v Evropi, kjer je tudi največ pojemo. Večina kakava prispe v Evropo skozi pristanišči v Amsterdamu in Antwerpu. Nizozemska in Belgija sta dve največji predelovalki in ponovni izvoznici kakava v druge evropske države. Nizozemska, Nemčija in Belgija skupaj uvozijo približno četrtino svetovnih kakavovih zrn.
Gorenjka - izdelava jubilejne 90 kg čokolade ob 90. obletnici
Znamka Milka in njeno ime
Znamka Milka je ena izmed vodilnih na trgu, ki si deli dominantno prednost s Coca Colo. Čeprav je najpogostejša zgodba, ki jo lahko slišimo v zvezi z imenom čokolade Milka, ta, da je ime nastalo iz dveh besed, in sicer iz besede mleko (nem. milch) in kakav, obstaja tudi druga teorija.
Milka Trnina: Navdih za ime
Čokolada Milka naj bi namreč dobila ime po svetovno znani glasbenici, operni pevki Milki Trnini, ki je bila izredno priljubljena in cenjena v Evropi in Severni Ameriki na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Bogati Švicar Carl Russ-Suchard, zet Philippa Sucharda, ki je osnoval podjetje, ki je leta 1901 začelo proizvajati čokolado Milko, je bil namreč oboževalec pevke Milke.
Življenje Milke Trnine
Milka Trnina je bila rojena 19. decembra 1863 v okolici Ivanić-Grada in je ena največjih hrvaških opernih pevk ter hkrati tudi ena najpomembnejših sopranistk v celotni zgodovini opere. Znana je postala predvsem z izvajanjem Wagnerjevih del, čeprav je pela tudi Beethovnova, Mozartova in druga dela.