Brstični ohrovt je sorta ohrovta z visokim steblom (60-80 cm), na katerem so spiralno razporejeni listi na dolgih pecljih. Brsti se razvijejo v pazduhah listov kot majhne glavice s premerom 3-5 cm. Poleg tega, da je zdrav in bogat z vlakninami, vitamini ter minerali (vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče), se pridelovalci brstičnega ohrovta pogosto srečujejo z različnimi škodljivci in boleznimi, ki lahko zmanjšajo pridelek in kakovost. Za uspešno pridelavo je ključno poznavanje najpogostejših škodljivcev in učinkovitih metod zatiranja.
Pogosti škodljivci brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt je, kot vse kapusnice, dovzeten za napade številnih žuželk in bolezni. Spodaj so podrobneje opisani najpomembnejši škodljivci, ki lahko prizadenejo to cenjeno zelenjavo.
1. Obročkasta pegavost (Mycosphaerella brassicicola)
Z glivo obročkasta pegavost se lahko okužijo rastline v vseh razvojnih stadijih, od sejančkov do zrelih rastlin, vendar so znamenja pogostejša na starejših listih. Pojavijo se majhne, temno zelene do rjave oziroma sive pege, z nekaj milimetri v premeru, ki kasneje lahko dosežejo velikost 2 do 3 cm. Včasih lahko listne žile omejujejo širjenje peg, zato so te lahko bolj oglate oblike, po čemer se ločijo od peg, ki jih povzročajo glive Alternaria sp. Pege lahko obdaja tudi rumen rob in ob močnem napadu porumeni cel list. Na pegah se po nekaj tednih razvijejo trosišča, ki so razporejena v krogu, po čemer je bolezen dobila ime (obročkasta pegavost).
Resne ekonomske škode lahko povzroči na brstičnem ohrovtu, če okuži brste, kar vpliva na tržno vrednost rastlin.
2. Sovke (Nočni metulji in gosenice)
Sovke so sorazmerno veliki, ponoči aktivni metulji, ki so dobili ime po pisanih risbah na krilih, ki spominjajo na oči sove. Njihove gosenice objedajo podzemne dele mnogih rastlin, ali pa objedajo stebla in liste oziroma se zavrtajo v plodove, ki jih onesnažijo še s svojimi iztrebki. Škodo na kapusnicah in drugih zelenjadnicah povzročajo gosenice, ki preidejo glede na vrsto različno število razvojnih stadijev.
Med talnimi sovkami je pri nas običajno najbolj razširjena ozimna sovka (Agrotis segetum), pojavlja pa se tudi njivska sovka (verjetno Agrotis ipsilon) in ipsilon sovka (Agrotis ypsilon), ki sta selivki in sta higrofilni vrsti, kar pomeni, da deževje in namakanje ugodno vplivata na njuno razmnoževanje. Ličinke prvih razvojnih stadijev se hranijo samo ponoči, čez dan se skrivajo v površinski plasti tal. Škodo povzročajo z izjedanjem listja, pri močnejšem napadu pa ga povsem požro. V poznejših razvojnih stadijih gosenice ostajajo v zemlji in objedajo podzemne dele rastlin tik pod površjem oziroma pregriznejo koreninski vrat.
Med listnimi sovkami so pomembne glagolka (Autographa gamma) in kapusova sovka (Mamestra brassicae). Glagolka je polifagni škodljivec, ki napada zelje in druge križnice; gosenica doseže velikost 4 cm in je zelene, modre ali rjavozelene barve, prepoznavna po tem, da ima na zadku samo 3 pare zadkovih nog. Kapusova sovka je zelo pogosta škodljivka kapusnic; njene gosenice so sprva zelenkaste, odrasle merijo do 45 mm in povzročajo podobno škodo kakor glagolka, saj se zavrtajo v glave (pri brstičnem ohrovtu v brste).
Zatiranje sovk
- Zatiranje talnih gosenic je zahtevno, saj se ličinke prvih razvojnih stadijev hranijo samo ponoči in čez dan skrivajo v površinski plasti tal.
- Za insekticide so bolj občutljive mlajše gosenice. Zatiranje moramo opraviti zvečer in dovolj temeljito, z uporabo velike količine vode.
- Pri načrtovanju varstva upoštevajmo, da metulje listnih sovk privlačijo pleveli in druge cvetoče rastline. Razvoju jajčec in mladih gosenic ustreza velika vlaga, zato namakanje oziroma zalivanje, nižje lege, gosti posevki, ki zadržujejo vlago, ter intenzivno gnojenje z dušikom ustrezajo omenjenim škodljivcem.
- V ekološki pridelavi kapusnic lahko za varstvo pred škodljivimi metulji uporabite pripravek na podlagi mikroorganizmov Bacillus Thuringiensis, kot je Lepinox plus, ki je registriran za uporabo v brstičnem ohrovtu.
- Proti nočnim metuljem, kot so kapusova sovka in kapusov molj, je priporočljivo pozno zvečer škropiti tla okoli rastlin z vratičevim ali pelinovim pripravkom.
- Za varstvo pred škodljivimi gosenicami sovk lahko uporabite enega od pripravkov na podlagi klorantraniliprola, kot so Coragen, Cosayr, Voliam ali Shenzi 200 CS.
- Pripravek Vivera Karate Zeon je izjemno učinkovit proti škodljivcem, ki grizejo in sesajo.
3. Kapusov molj (Plutella xylostella)
Kapusov molj je množično prisoten v kapusnicah, še posebej mu ugaja suho in toplo vreme. Tretji rod molja v avgustu je kapusnicam najbolj nevaren. Prvi rod se je pojavil v manjšem obsegu že maja. Metulji so temno sivi do rjavkasto sivi, merijo čez krila komaj 1,6 cm, na prednjih krilih pa je, ko mirujejo, dobro vidna valovita svetla proga.
Samice odlagajo drobna ovalna jajčeca rumene, kasneje sive barve na spodnjo stran listov mladih sadik, včasih tudi na zgornjo stran in stebla. Ličinke, gosenice zelene barve z rjavo glavo, se po petih dneh izležejo in zrastejo do 12 mm. V zgodnjih razvojnih stadijih izgrizejo list s spodnje strani tako, da pustijo samo povrhnjico - v listih nastanejo t.i. okenca. Nekoliko večje gosenice izjedajo v liste luknjice, zavrtajo pa se lahko tudi v brste, ki so nato polni njihovih iztrebkov.
Zatiranje kapusovega molja
- Kapusov molj ima ponavadi 3-4 rodove letno. Pri močnem napadu (povprečno več kot ena goseničica na rastlino) je potrebno zatiranje.
- Zatiranje z insekticidi bo uspešno, če jih bomo uporabili preden se goseničice zarijejo v liste ali brste.
- V ekološki pridelavi kapusnic lahko za varstvo uporabite pripravke na osnovi Bacillus Thuringiensis, kot je Lepinox Plus, ki je primeren za brstični ohrovt.
- Za zatiranje kapusovega molja so na voljo tudi kemična sredstva, kot so Lepinox Plus (1 kg/ha), Mimic (0,04 - 0,07 %) in Steward (85 g/ha), ki so registrirana za uporabo v brstičnem ohrovtu.
- Pozno zvečer škropimo tla okoli rastlin z vratičevim ali pelinovim pripravkom.
4. Kapusov belin (Pieris brassicae)
Kapusov belin je splošno znan škodljivec. Bele metulje s temnimi vogali in pegami na prednjem paru kril, ki v razponu merijo približno 60 mm, opazimo proti koncu aprila in v začetku maja, ko veselo letajo nad kapusnicami. Metulji lahko ob pomoči vetra preletijo velike razdalje, ustreza pa jim toplo in sončno vreme.
Samice odložijo po 20 do 40 rumenih jajčec v skupino na spodnjo stran listov. Ena samica lahko odloži od 300 do 600 jajčec. Iz jajčec se po približno desetih dneh izležejo rumenkasto zelene gosenice s črnimi pegami, ki zrastejo do 50 mm. Hranijo se tri do štiri tedne, v listju izgrizejo velike luknje, pri močnejšem napadu pa za njimi ostanejo le še listne žile. Metulji naslednje generacije kapusnice obletavajo proti koncu junija in v juliju. Letno imajo 2 do 3 generacije.
Zatiranje kapusovega belina
- Fizična zaščita: V domačih vrtovih se lahko pred naletom metuljev zavarujemo s prekrivanjem kapusnic s protiinsektnimi mrežami ali vlakninastimi prekrivkami. Prekrivanje moramo opraviti pred odlaganjem jajčec. Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.
- Ročno odstranjevanje: Če na rastlinah že opazimo skupine odloženih jajčec, lahko dele lista z jajčeci preprosto odtrgamo in uničimo ali jih zmečkamo. Po izleganju gosenic jih prav tako nemudoma odstranimo z roko. Pri tem nam lahko pomagajo ptice, predvsem sinice.
- Metoda zavajanja: Iz jogurtovih lončkov izrežemo bele metuljaste oblike, ki jih nataknemo na paličice med sadike. Samičke, ki iščejo mesto za odlaganje jajčec, se tem rastlinam izognejo, misleč, da so že zasedene.
- Kemično zatiranje: V primeru močnejšega napada (gosenice na več kot 10 % rastlin) je najustreznejši pripravek Vivera Karate Zeon 5 CS (0,2 l/ha), ki deluje že takoj po nanosu. Uporabite lahko tudi BULLDOCK EC 25, Decis 100 EC (75 ml/ha), Fastac 100 EC (0,1 l/ha) in Karis 10 CS (50 ml/ha).
- Ekološko zatiranje: Uporabite lahko pripravke na osnovi Bacillus Thuringiensis.
5. Mokasta kapusova uš (Brevicoryne brassicae)
Mokasto kapusovo uš najdemo na različnih gostiteljskih rastlinah iz družine križnic, vključno z brstičnim ohrovtom. Pogosto se pojavlja v gosto naseljenih kolonijah na spodnji strani listov. Za te uši je značilno, da izločajo voščen oprh, ki jim daje sivo-bel videz.
Uši s sesanjem rastlinskih sokov povzročijo zaostajanje v rasti in razvoju, listi porumenijo, na napadenih mestih pa se zvijajo in bledijo. Mokasta kapusova uš še posebej ogroža mlade rastline. Povzroča tudi posredno škodo, saj lahko prenaša različne rastlinske viruse. V naravi ima številne naravne sovražnike, kot so polonice (Coccinelidae), krešiči (Carabidae), ličinke muh trepetavk (Syrphidae) in ličinke tenčičaric (Chrysopidae).
Zatiranje mokaste kapusove uši
- Preventivni ukrepi: Zelo pomembno je, da ostanke kapusnic po spravilu pridelka globoko zadelamo v tla ali jih celo sežgemo, da zmanjšamo možnost prehoda uši, ki se bodo spomladi izlegle iz jajčec.
- Redni pregledi: Kapusnice nato redno pregledujmo in po potrebi uporabimo registrirana sredstva za varstvo rastlin (insekticide).
- Česen: Sajenje česna v bližini brstičnega ohrovta lahko pomaga odganjati listne uši.
6. Kapusov ščitkar (Aleyrodes prolletela)
Kapusov ščitkar napada kapusnice, vključno z brstičnim ohrovtom, predvsem pri pridelavi na prostem. Močnejši napad lahko pričakujemo v sušnih poletjih in jesenih. Drobne, le 3 mm velike bele žuželke najdemo v večjih kolonijah na spodnji strani listov. Če jih zmotimo, odletijo. Imajo par belih kril, okrašen s temnimi pegami, ki so prekrita z voščenim poprhom.
Samice odlagajo jajčeca, iz katerih se izležejo nepremične ličinke, pritrjene na rastlino in obdane z voščenim ščitkom. Odrasli osebki in ličinke izsesavajo rastlinski sok in s tem slabijo rastlino, kar povzroča zaostajanje v rasti. Kapusov ščitkar presežek sladkorja izloči v obliki medene rose.
Zatiranje kapusovega ščitkarja
- Higiena in kolobarjenje: Za obvladovanje je zelo pomembno odstranjevanje plevelnih in samoniklih križnic po spravilu in pred sajenjem novih rastlin, saj te služijo za prezimovanje ščitkarja. Pred sajenjem novih rastlin preverimo, da s sadikami ne vnašamo novih žuželk, in poskrbimo za izvajanje širokega kolobarja.
- Kemično zatiranje: Zatiranje s sredstvi za varstvo rastlin (insekticidi) je oteženo, saj so škodljivci na spodnji strani listov in jih je težko zadeti. Prav tako jih pred omočenostjo varuje voščeni poprh. Pripravek Vivera Karate Zeon učinkovito deluje na rastlinjakovega ščitkarja.
7. Bolhači (Flea Beetles)
V toplih in sončnih dneh so kapusnicam zelo nevarni škodljivci bolhači. Posebno požrešni so v toplih sončnih dneh, ko lahko povzročijo veliko škode predvsem na rastlinah, ki so v zgodnjih razvojnih stadijih, saj lahko rastlinice popolnoma uničijo ali pa zaradi poškodb zelo upočasnijo njihovo rast.
Zatiranje bolhačev
- Namakanje: Nekoliko lahko zavarujemo nasade kapusnic z namakanjem rastlin (z razpršilci), vendar ta ukrep ni dovolj učinkovit in lahko le nekoliko omili škodo.
- Kemično zatiranje: Za zatiranje bolhačev na brstičnem ohrovtu so registrirani naslednji pripravki:
- Decis 100 EC: 63 ml/ha (karenca 7 dni, največ enkrat v sezoni).
- Karate Zeon 5 CS: 0,15 l/ha (karenca 7 dni, največ dvakrat v sezoni, drugo tretiranje najmanj 10 dni po prvem).
- Fastac 100 EC: 0,075 l/ha (karenca 14 dni, največ dvakrat v sezoni).
- Neemazal T/S: 3 l/ha (karenca 3 dni).
Splošni ukrepi varstva in preprečevanja
Poleg specifičnih ukrepov za posamezne škodljivce, obstajajo tudi splošne prakse, ki pomagajo ohranjati zdravje brstičnega ohrovta in zmanjšujejo tveganje za napade škodljivcev.
1. Agrotehnični ukrepi in gnojenje
- Brstični ohrovt zahteva izredno humusna tla. Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem (do 60 kg/10 m2) ali domačim kompostom (4 l/m2), lahko pa uporabimo tudi sodobna organska gnojila.
- Osnovnemu gnojenju običajno dodamo kompleksno gnojilo NPK 12:11:18 in 3MgO.
- Z dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka. Dušikova gnojila je potrebno uporabljati previdno, da ne podaljšamo vegetacije in ne zmanjšamo čvrstosti plodov.
- Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo v obdobju po sajenju. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato pa postopoma manj, da se rastlina globoko ukorenini. Tla lahko dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem, kar pomaga ohranjati vlago in zmanjšuje rast plevela.
- Medvrstna obdelava pomaga vzdrževati vodno-zračni režim in se izvaja do oblikovanja vrst posevkov.
2. Kolobarjenje in dobri sosedje
- Brstičnega ohrovta ni mogoče gojiti v monokulturi, zato ga lahko na isto površino sadimo šele po 3-4 letih.
- Pred sajenjem je na istih tleh priporočljivo gojiti rastline, ki izboljšajo zemljo, preprečijo bolezni in škodljivce ter izboljšajo pridelek (npr. metuljnice, krompir, kumare).
- Dobri sosedje:
- Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper.
- Dišeče rastline, kot so bazilika, meta, koper, sivka, rožmarin, žajbelj in origano, pomagajo odgnati škodljivce, kot so kapusovi črvi, ki sicer grizejo liste, in celo privabljajo koristne žuželke, kot so pikapolonice in parazitske ose.
- Ognjič odganja škodljivce, pri gnitju pa sprošča snov, ki odganja nematode.
- Česen odganja listne uši.
- Vmesni prostor med brstičnim ohrovtom lahko izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve, lahko pa ga sadimo tudi ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
- Slabi sosedje: Ni priporočljivo saditi jagod, ker upočasnijo rast vseh kapusnic. Tudi druge zelenjave iz družine križnic ni priporočljivo saditi preblizu.
3. Zaščita pred pozebo in vetrom
- Brstični ohrovt lahko prenese rahlo pozebo in hladne razmere, vendar lahko dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam in zmrzali povzroči poškodbe. Rastline lahko zaščitimo s prevleko proti zmrzovanju ali agro tekstilom.
- Mlade rastline, ki še nimajo razvitega koreninskega sistema, so občutljive na močan veter. Priporočljivo jih je zaščititi z ograjo ali zidom.
- Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo, npr. količek, in ga privežemo.
- Pozimi, ko so temperature nizke, skorajda nimamo težav s škodljivci in boleznimi. Če pa nimamo ograje, je priporočljivo preko rastlin napeti protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem, da se zaščitimo pred lačnimi srnami ali zajci.
4. Uporaba naravnih pripravkov
Za zatiranje škodljivcev lahko uporabimo tudi naravne pripravke:
Vratičevi ali pelinovi pripravki
Uporabljamo jih za večerno škropljenje tal proti kapusovi sovki in kapusovem molju. Uporabljamo jih le takrat, ko so nujno potrebni, ker škodujejo tudi koristnim organizmom.
- Čaj: Pest zeli prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati vsaj 15 minut. Pred škropljenjem razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3.
- Brozga: Od 150 do 250 g sveže ali 15 g suhe zeli, narezane na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, preostanek pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po tleh in po rastlinah.
- Prevrelka: Od 150 do 250 g sveže ali 15 g suhe zeli prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko zeli potonejo in tekočina se preneha peniti. Precedimo in shranimo tekočino. Pred uporabo vratičev pripravek razredčimo z vodo v razmerju 1 : 3, pelinovega pa ne redčimo.
Pripravek iz rabarbare
- Brozga: 1 kg listov brez pecljev prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine. Liste v malo tekočine nato še 10 min kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode, v kateri so se listi namakali.