Alzaška pica, v Franciji znana kot tarte flambée, v Nemčiji pa kot flammkuchen, je tradicionalna specialiteta, ki izvira z obmejnega območja med Francijo in Nemčijo. Ta jed, ki jo pogosto imenujemo tudi »alzaška plamenjača«, predstavlja edinstven kulinarični hibrid med pico in ploščatim kruhom.
Zgodovina in izvor jedi
Jed so sprva ustvarili kmetje in peki v nemških deželah Porenje-Pfalška in Baden-Württemberg ter na severu Alzacije, v neposredni bližini Strasbourga. Konec 19. stoletja je nastala kot nekakšna pekovska poskusna »zajklja«. Ko so peki v krušnih pečeh na drva zakurili ogenj, so žerjavico razmaknili in na sredo peči zalučali tanek kos testa. S tem so preverili temperaturo peči, preden so vstavili hlebce kruha.
Ker so po peči takrat še divje švigali plameni, so jedi nadeli ime tarte flambée, kar dobesedno pomeni »flambirana pogača« oziroma »plamenjača«. Čeprav je bila sprva preprosta, so jo kmalu začeli premazovati s kislim mlekom ter oblagati s sirom, čebulo in slanino. Na jedilnike restavracij se je širše uveljavila šele v 60. letih 20. stoletja, ko ji je pot utrla popularizacija pice.
Klasične sestavine in priprava
Osnovni recept za alzaško pico je preprost: tanko razvaljano krušno ali nekvašeno testo, premaz iz kisle smetane (ali crème fraîche) ter obloga iz čebule in slanine.
Testo
Za pripravo testa zmešamo moko, vodo, ščepec soli in olje. Ključno je, da testo razvaljamo izjemno tanko, na približno 1 do 2 mm debeline. Kot hitro alternativo lahko uporabimo že pripravljeno testo za pico, vendar je domače testo za pravo hrustljavo izkušnjo bolj priporočljivo.
Nadev
- Osnova: Kisla smetana, crème fraîche ali maskarpone.
- Osnovne sestavine: Tanko narezana čebula in na kocke narezana slanina.
- Dodatki: Po želji lahko dodamo sir (npr. münsterski sir, kozji sir ali sir z modro plesnijo), vlašec, por ali celo sveže gobe.
Postopek peke
Tradicionalno se jed peče v zelo vroči peči na drva, najbolje med plameni. Doma pečico segrejemo na najvišjo mogočo temperaturo (od 230 °C do 250 °C). Pekač obložimo s papirjem za peko in nanj položimo tanko razvaljano testo. Premažemo ga s smetanovo mešanico, pri čemer pustimo 1 cm praznega roba, ter enakomerno razporedimo čebulo in slanino.
Pico pečemo od 5 do 10 minut, oziroma toliko časa, da postane testo hrustljavo, robovi pa dobijo zlato rjavo barvo. Tradicionalno se plamenjača postreže na leseni deski za rezanje kruha, narezana na kvadrate, ki se jih pred zaužitjem zvije.
Različice in sodobna uporaba
Alzaško pico danes srečamo v številnih restavracijah in vinotočih. Zaradi preproste priprave in odličnega okusa je priljubljen prigrizek ob vinu ali pivu. Poleg klasične slane različice obstajajo tudi sladke izpeljanke, pri katerih osnovo iz smetane dopolnijo z jabolki in cimetom, ali poletne različice z malinami, ki se odlično ujemajo z intenzivnimi siri.
How To Use A Pizza Cutter Wheel
tags: #alzaska #pica #flammkuchen