Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. Gemmifera) je priljubljena zelenjava, ki se ponaša z visoko hranilno vrednostjo in dobro odpornostjo na hladno, kar omogoča dolgo obdobje nabiranja pridelka, pogosto vse do pozne jeseni ali celo prezimovanja na prostem. Ta dvoletnica, ki jo gojimo kot enoletnico, je v zgodovini pridelave zelenjave sorazmerno mlada, saj so jo vzgojili pred dobrim stoletjem. Brstični ohrovt se navzkrižno oplojuje z drugimi člani družine B. oleracea, kot so brokoli, zelje in cvetača.
Gojenje brstičnega ohrovta je podobno gojenju zelja, vendar zahteva nekoliko več pozornosti pri zaščiti pred škodljivci. Ta rastlina potrebuje sončno in zavetrno rastišče ter obilo hranil. Uspeva v dobro odcedni, vlažni zemlji z veliko organskih snovi. Ker potrebuje veliko prostora, je pomembno zagotoviti zadostno razdaljo med rastlinami, običajno 50 cm v vrsti in med vrstami.
Brstični ohrovt lahko gojimo iz semen ali pa kupimo že vzgojene sadike. Sejemo ga od aprila do sredine junija, sadike pa presajamo v juliju in avgustu. Pri presajanju pazimo, da sadike posadimo na enako globino, kot so bile v prvotnih posodah. Rastlina potrebuje vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan.
Vzgoja iz semen in presajanje
Za setev uporabimo fino zemljo za setev in potaknjence, kot je Bio Plantella Start. Sejemo od aprila do sredine junija. V večjo posodo sejemo več semen v vlažen substrat, ki ga s suhim substratom prekrijemo za približno 0,5 cm. Ker semena kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar zagotavlja enakomerno vlažnost in boljšo kaljivost.
Ko rastline razvijejo lepe »srčaste« klične liste, kar se zgodi v 7 do 10 dneh od setve, jih pikiramo v posamezne sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pomembno je, da s pikiranjem ne čakamo predolgo, da se ne začnejo razvijati pravi listi, saj bi s tem poškodovali korenine med presajanjem. S tem postopkom opravimo tudi naravno selekcijo dobrih rastlin. Če so se rastline do sedaj »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin se ne dotikamo, pri presajanju pa si pomagamo z paličico.
Poikiranju je v maju in juniju ključno redno zalivanje, saj sonce hitro izsuši substrat. V tem času je aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko hitro uničijo sadike.
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato postopoma zmanjšujemo zalivanje, da se rastlina globoko ukorenini. Tla dodatno zastiramo s travnim odkosom ali listjem. Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab. Ustreza jim poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.
Gojenje v loncih
Gojenje zelenjave na balkonu, terasi ali dvorišču postaja vse bolj priljubljeno. Brstični ohrovt je med zelenjavami, ki uspešno uspevajo v posodah, saj je odporna, hranljiva in dekorativna rastlina, ki kljubuje mrazu. Čeprav ga pogosto povezujemo z velikimi vrtovi, se odlično obnese tudi v loncu, če mu zagotovimo dovolj prostora, hranil in sonca.
Izbira posode in zemlje
Za brstični ohrovt je ključna globina in prostornina posode. Za razliko od solate ali redkvice potrebuje več prostora za razvoj koreninskega sistema in stebla. Idealne mere lonca so: premer najmanj 30-35 cm, globina vsaj 35-40 cm, prostornina zemlje pa približno 20 litrov. Lonci naj imajo odtok za vodo, dno pa lahko dodatno obložite z glinoporom ali drobnim gramozom za boljšo drenažo. Material lonca ni bistven, pomembno je le, da ne pregreva zemlje.
Brstični ohrovt najbolje uspeva v rahli, zračni in hranilni zemlji, ki dobro zadržuje vlago, a ni blatna. Priporočena sestava mešanice vključuje en del kompostne zemlje, en del vrtne zemlje in en del kokosovega substrata ali šote. Za rahlo bazičnost dodamo nekaj žlic lesnega pepela, po potrebi pa še peletirano organsko gnojilo. Zemljo pred sajenjem dobro premešamo in lahko predhodno razkužite s paro ali naravnim sredstvom proti škodljivcem.
Nega v loncu
Rastlina je nezahtevna, vendar zahteva redno zalivanje in hranila, še posebej v poletnih mesecih. Zalivamo približno 2-3-krat na teden, odvisno od vremena, tla naj bodo stalno vlažna, ne pa razmočena. Zalivamo ob robu lonca, ne direktno ob steblo. Enkrat na dva tedna dodamo tekoče organsko gnojilo, lahko tudi prevrelko iz kopriv ali trave. V obdobju tvorjenja brstov dodamo gnojilo z več fosforja in kalija.
Ko rastlina začne tvoriti brste, lahko steblo postane pretežko. V tem primeru uporabimo bambusovo palico ali kovinsko oporo, ki jo z mehko vrvico privežemo ob glavno steblo.
Sajenje in oskrba na vrtu
Brstični ohrovt potrebuje veliko hranil, zato je pred presaditvijo priporočljivo zemljo pognojiti s hlevskim gnojem, kompostom ali sodobnimi organskimi gnojili. Med intenzivno rastjo in pred oblikovanjem brstov ga dognojujemo z dušičnimi gnojili. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Koprivna prevrelka vsebuje veliko dušika, gabezova prevrelka pa veliko kalija.
Priporočena razdalja med rastlinami je 50 cm v vrsti in med vrstami. Prazen vmesni prostor lahko izkoristimo za setev stročnic, špinače, blitve ali ga sadimo ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
Da bi preprečili izhlapevanje vode iz tal in rast plevelov, prostor med rastlinami zastiramo z organskimi zastirkami, kar opravimo enkrat na mesec. Namakanje ni potrebno, razen ob presajanju in v zelo sušnih razmerah. Če rastline zrastejo prehitro, brste nastavijo že v vročem delu poletja, kar lahko povzroči nekakovostne brste. Zato poleti ne pospešujemo razvoja rastlin.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Brstični ohrovt je lahko tarča različnih škodljivcev. Med njimi so kapusov belin, ki odleže jajčeca na liste, iz katerih se razvijejo gosenice. Zoper te lahko uporabimo insektno mrežo, ki jo namestimo od sredine maja do konca oktobra. Vendar pa mreže lahko kazijo videz vrta.
Še ena nevšečnost so bolhači, ki pustijo šivankine luknjice na listih. Proti njim ter drugim škodljivcem, kot so uši, lahko uporabimo Neem tonic, gnojilo z močjo insekticida. Proti ušem pomagajo tudi čaji iz pelina, namoki iz vratiča ali listov rabarbare, ter škropljenje s preslico, še posebej ob dovolj vlage in visokih temperaturah.
Kopriva (namakamo) in pelin (čaj) lahko dvigneta odpornost rastline. Škropimo v dvodnevnih presledkih vsaj 3x. Na splošno se priporoča semenice zaščititi pred boleznimi, škodljivci in zoper plesen tako, da jih 1x na teden zvečer, po sončnem zahodu, tretiramo s preslico.
Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper. Mlade rastline varujemo pred bolhači.
V hladnejših mesecih, od novembra dalje, ko nizke temperature ustavijo živali in morebitne bolezni, težav s škodljivci skorajda ni. Edino srne ali zajci si lahko postrežejo z listi, zato je priporočljivo rastline zaščititi z ograjo ali mrežo.
Nabiranje pridelka
Brstični ohrovt začne tvoriti majhne »glavičke« - brste - vzdolž stebla, od spodaj navzgor. Nabiramo ga postopoma, ko so brsti čvrsti in lepo oblikovani, običajno od novembra do konca februarja ali celo marca naslednje leto. Nižji brsti so praviloma večji, saj so starejši.
Če z obiranjem počakamo do prve zmrzali, bodo brsti še bolj aromatični, zato je idealen čas za obiranje november ali december. Brste odlomimo od zgoraj navzven, s čimer ne poškodujemo rastline. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom.
Nekateri rastlino »vršičkajo«, ko odstranijo sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Sorte, kot je »Hilds Ideal«, lahko pobiramo od konca oktobra do februarja, sorta »Gronninger« pa vse do marca. Sorti »Early Half Tall« in »Nelson« sta pripravljeni že septembra, vendar nista tako odporni na zmrzal.
Hranilna vrednost in uporaba
Brstični ohrovt je ena izmed redkih »zelenih« rastlin pozimi. Vsebuje veliko hranilnih snovi, vključno z vitamini C in K, vlakninami ter številnimi antioksidanti. Vsebuje več fosforja in žvepla kot belo zelje, ter zmerne količine kalcija, magnezija, cinka, bakra, vitaminov iz skupine B in folne kisline.
Uživamo ga lahko svežega, vendar se v prehrani pogosteje uporablja kuhan. Da bi ohranili čim več koristnih snovi, ga kuhamo čim manj časa v malo vode ali v sopari. Uporabljamo brste, v juhah in omakah pa lahko tudi vršičke rastlin. Liste potrgamo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov; sicer jih rastlina potrebuje za zaščito pred mrazom.
Brstični ohrovt lahko tudi zamrznemo, pri čemer zelo dolgo obdrži svoje lastnosti.