Rdeča pesa (Beta vulgaris) je nezahtevna rastlina, ki uspeva povsod, kjer je lega dovolj svetla in topla. Zlahka jo pridelamo na domačem vrtu ali na njivi ter uživamo čez vse leto. Rdečo peso uvrščamo med nizkokalorična živila, čeprav ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev, kar ji daje značilen sladek okus. Je izjemno hranljiva in vsebuje številne koristne snovi, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje.
Zgodovina in vrste rdeče pese
Divja pesa, predhodnica naših vrst, izvira iz jugozahodne Evrope ter obal Sredozemskega morja. Prvič so jo kultivirali v Babilonu pred 4.000 leti. Prva kultivirana oblika pese se je imenovala mangold, iz nje pa so se razvile današnje vrste, kot so rdeča pesa, sladkorna pesa in krmilna pesa. Rdečo peso so kot zdravilno rastlino gojili že stari Grki in Rimljani, kot vrtnina pa je bila prvič omenjena v šestnajstem stoletju. Danes je razširjena od subtropskih krajev pa vse do skrajnega severa.
Rdeča pesa je lahko okrogle ali podolgovate oziroma valjaste oblike. Pri nas gojena rdeča pesa je temno vijolične barve, obstajajo pa tudi bele, oranžne, vijolične ali rožnato-belo progaste sorte. Sorte z okroglimi gomolji so manj zahtevne za gojenje od podolgovatih.
Zakaj je surova rdeča pesa tako zdrava?
Surova rdeča pesa je cenjena zaradi svoje bogate hranilne sestave in številnih zdravilnih učinkov. Vsebuje ogromno železa, kalija, folne kisline (vitamin B9), vitamina C, niacina ter minerale, kot so fosfor, magnezij, mangan in krom.
Ključne hranilne snovi in njihovi vplivi:
- Folna kislina (vitamin B9): Spodbuja tvorbo rdečih krvnih celic, obnavlja kri in odpravlja slabokrvnost. Znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za bolezni srca in ožilja. Pomembna je tudi za pravilen razvoj hrbtenjače zarodkov v prvih treh mesecih nosečnosti.
- Železo: Ključno za nastanek rdečih krvničk, ki oskrbujejo telo s kisikom.
- Kalij: Pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska in utripa, odvaja vodo iz telesa in pomaga izločiti odvečni natrij, razstruplja in veže maščobe.
- Betain: Ta spojina je zaslužna za značilno rdečo barvo pese in znatno vpliva na povečanje vsebnosti kisika v krvi (do štiristo odstotkov). Deluje antioksidativno, pomaga pri izboljšanju splošnega počutja, deluje sproščujoče na organizem in izboljšuje razpoloženje.
- Polifenoli in betalaini: Ti antioksidativni pigmenti so klinično dokazano pomembni pri preprečevanju kardiovaskularnih bolezni, ščitijo celice pred poškodbami prostih radikalov in delujejo protivnetno. Raziskave kažejo, da bi lahko igrali veliko vlogo tudi na področju preprečevanja rakavih obolenj, osteoporoze in nevrodegenerativnih bolezni.
- Prehranske vlaknine: Vplivajo na prebavni proces, pripomorejo k zniževanju serumskega holesterola in pospešujejo izločanje odpadnih snovi iz telesa. Rdeča pesa se uporablja tudi kot blago odvajalo, saj lahko pomaga pri odpravljanju zaprtja.
- Silicij: Krepi vezivno tkivo (kolagen), ki daje koži oporo, gladi kožo in preprečuje nastajanje gub, ugodno pa vpliva tudi na čvrste nohte in lase. Povezan je s prožnostjo arterijskih sten in zmanjšuje tveganje za bolezni srca v starosti.
- Fosfor: Sodeluje v telesu pri presnovi maščob in škroba, telesu zagotavlja energijo, vpliva pa tudi na kostno gostoto in celjenje kosti.
Tabela hranilnih vrednosti (na 100g surove rdeče pese)
| Hranilo | Vrednost |
|---|---|
| Energijska vrednost | 44 kcal |
| Ogljikovi hidrati | 9,96 g |
| od tega sladkorji | 7,96 g |
| Beljakovine | 1,68 g |
| Maščobe | 0,18 g |
| Vlaknine | 2 g |
| Vitamin C | 3,6 mg |
| Niacin | 0,33 mg |
| Magnezij | 23 mg |
| Železo | 0,79 mg |
| Kalij | 305 mg |
| Fosfor | 38 mg |
Uporaba surove rdeče pese v kulinariki in za zdravje
Rdečo peso lahko uživamo surovo, kuhano ali pečeno, vendar je za ohranjanje maksimalnih hranilnih snovi priporočljivo uživanje v surovi obliki ali pri toplotni obdelavi na pari, pri nižjih temperaturah in krajši čas, saj so betalaini občutljivi na vročino.
Načini uživanja surove rdeče pese:
- Kot jabolko: Manjši surov gomolj mlade rdeče pese lahko poleti izpulimo iz zemlje, operemo, olupimo in ga pojemo kot jabolko.
- V solatah: Na tanke rezine narezana surova rdeča pesa je odlična kot priloga k suhi hrani in narezkom. Naribana surova rdeča pesa ali narezana na tanke trakove je čudovit dodatek in popestritev v zeleni ali drugi solati. Spomladi nabrane mlade liste lahko tudi uporabljamo za solate in juhe.
- V smutijih in napitkih: Surova rdeča pesa je zelo sočna in polna zdravilnega rdeče-vijoličnega soka. Iz enega kilograma surove rdeče pese dobimo do pol litra soka. Priporoča se iztiskati dnevno svež sok iz surovih gomoljev in ga zaužiti na tešče oziroma na prazen želodec z nekaj vode. Odrasli lahko popijejo največ pol litra soka surove rdeče pese na dan, dva meseca brez prekinitve. Sok je izjemno koristen za imunski sistem, limfni sistem in ima močan antioksidativen učinek.
- Za krepitev in čiščenje krvi: Za krepitev in čiščenje krvi narežemo dva šopka mladih pesinih listov in šopek peteršilja, prevremo za 15 minut, vmes pa dodajamo nekaj nasekljanega česna, čebule, naribanega korenja, peteršiljevega korena, manjšega gomolja zelene ter na drobno naribane 3 do 4 surove rdeče pese do velikosti pomaranče. Vse to na koncu prelijemo z žličko olja in limoninim sokom, premešamo in odstavimo od štedilnika. Tako pripravljeno juho jemo dvakrat na dan.
Kulinarični nasveti:
- Rdeča pesa v pečici: Sladokusce bo navdušila rdeča pesa v pečici, kateri dodamo le nekoliko olivnega olja, jo posolimo in popramo ter jo približno 40 minut pečemo na 180 °C.
- Palačinke z rdečo peso: V maso za palačinke dodamo pasirano kuhano rdečo peso za lepo obarvanost.
Zdravilni učinki surove rdeče pese
Poleg tega, da je rdeča pesa izjemno koristna za kri, ima še cel kup drugih pozitivnih učinkov na naše zdravje. Z rednim uživanjem rdeče pese bomo okrepili imunski sistem, poskrbeli za prožnost ožilja, pospešili rast in obnovo tkiv ter celic. Prav tako bomo pospešili odvajanje vode iz telesa in razstrupili organizem.
- Izboljšanje krvnega tlaka: Rdeča pesa vsebuje veliko nitratov, ki jih telo pretvori v snov, ki zelo dobro vpliva na krvne žile, zaradi česar te začnejo bolje delovati. Raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom.
- Zmanjšano tveganje za bolezni srca: Rdeča pesa zmanjšuje ravni homocisteina v krvi, kar zmanjšuje tveganje za bolezni srca in kap.
- Povečanje fizične zmogljivosti: Anorganski nitrati v pesi pripomorejo k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, odgovornih za proizvodnjo energije v celicah. Mnogi športniki vedo, kako koristno je uživati rdečo peso, saj povečuje zmogljivost in vliva moč.
- Boljše delovanje možganov: Dober vpliv rdeče pese na ožilje pusti svoj pečat tudi na možganih, ki zaradi bolje delujočega krvnega obtoka lahko zmogljiveje delujejo.
- Podpora jetrom: Rdeča pesa pomaga jetrom čistiti kri in izločati toksine iz telesa. Vsebuje snov, ki preprečuje nabiranje maščob v jetrih.
- Boj proti kroničnim boleznim: Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in protivnetnega delovanja se telo učinkoviteje bori proti pojavu kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi vrstami raka.
- Pomoč pri prebavnih težavah: Rdeča pesa pomaga tudi pri težavah s slabostjo, bruhanjem in drisko, hkrati pa se priporoča tudi pri težavah z zaprtjem, saj ugodno vpliva na peristaltiko prebavil.
- Razstrupljanje in čiščenje telesa: Posebej je neprecenljiva pri razstrupljanju ter čiščenju jeter, ledvic in sečnega mehurja.
- Zmanjšanje vnetij: Zaradi protivnetnih lastnosti lahko pomaga pri zmanjševanju vnetij v telesu.
Opozorila in omejitve
Kljub številnim prednostim pa rdeča pesa ni primerna za vsakogar. Zaradi višjega glikemičnega indeksa in vsebnosti sladkorjev ni najboljša izbira za sladkorne bolnike, zlasti v večjih količinah. Uživanje rdeče pese se odsvetuje tudi pri dojenčkih, še posebej pred šestim mesecem, saj njihova presnova še ni primerno razvita za predelavo nitratov, ki jih rdeča pesa vsebuje v večjih količinah kot druga zelenjava. Bolnikom z ledvičnimi kamni se uživanje pese ne priporoča.
Zaradi rdečega barvila (betacianina/betalaina), ki ga naše telo ne more povsem razgraditi, se urin in blato po zaužitju rdeče pese lahko obarvata rdeče, kar pa ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje in je povsem naravna reakcija.
Shranjevanje rdeče pese
Rdeča pesa je nezahtevna rastlina, ki uspeva povsod, kjer je lega dovolj svetla in topla. Zlahka jo pridelamo na domačem vrtu ali na njivi ter uživamo v zdravem pridelku skozi vse leto. Pobiramo jo običajno 2 do 3 mesece po setvi, ko doseže velikost jabolka. Če jo želimo shraniti čez zimo, jo pobiramo nekoliko kasneje, v suhem vremenu.
Rdeča pesa je zaradi svoje čvrste strukture zelo primerna za shranjevanje. Za shranjevanje prek zime odrežemo liste vsaj dva centimetra od gomolja, tako da pri morebitnem kuhanju iz nje ne izteče sok. Neoprane gomolje lahko hranimo v hladnem, temnem prostoru, kjer ostanejo obstojni več mesecev. V kleti hranimo gomolje rdeče pese posute s peskom, v manjših količinah, ki se prej porabijo, pa tudi na policah, kjer kroži zrak. Temperatura zraka, kjer shranjujemo rdečo peso, naj bo približno med šest in osem stopinj Celzija.
Rdečo peso je kuhano ali surovo mogoče tudi zamrzniti, še bolj pogosto in priljubljeno pa je vlaganje v kisu, kar je najpogostejši način priprave v mnogih gospodinjstvih. Olupljene in na kolobarje narezane gomolje naložimo v kozarce, po želji dodamo malo mlete kumine in prelijemo z jabolčnim ali vinskim kisom. Tako nam bo na voljo vedno, ko si jo bomo zaželeli ali potrebovali.