Rastline imajo pogosto svoje načine, kako sporočajo, da je v njihovem okolju ali prehrani nekaj narobe. Rumenenje listov, znano tudi kot kloroza, je eden od pogostih znakov, da rastlina potrebuje vašo pozornost. Ne glede na to, ali gojite krompir na prostem ali v zaprtih prostorih, lahko rumenenje listov povzroči več dejavnikov, od suhe zemlje do pomanjkanja hranil ali bolezni.
Pogosti vzroki za rumenenje listov krompirja
Ko opazite rumene liste na krompirju, je pomembno, da natančno ocenite, kakšne barve je porumenelost in kje se nahaja na rastlini, saj to lahko nakazuje na specifične težave.
Pomanjkanje hranil
- Dušik (N): Gladki rumeni listi so pogosto posledica pomanjkanja dušika. Prvi znaki se pokažejo kot svetlejša zelena barva listov, nato pa rastlina začne kazati bujno rast v zgornjem delu in stranskih vejah. Listi postanejo tanki in krhki. Pomanjkanje dušika se običajno najprej pojavi pri starejših, nižje rastočih listih, ki postopoma odpadajo.
- Kalij (K): Rumenenje, ki ga povzroča pomanjkanje kalija, se običajno pojavi na določenem delu lista in ga spremlja "ožganost", ki se začne na robu in se sčasoma premakne proti notranjosti lista.
- Železo (Fe): Pogost vzrok za rumene lise ali madeže med listnimi žilami je pomanjkanje železa. V primeru hude pomanjkljivosti železa lahko opazimo popolno odsotnost klorofila, brez vidnih madežev.
- Žveplo (S): Tudi pomanjkanje žvepla je lahko vzrok za rumenenje listov, čeprav ima svoje edinstvene simptome.
Redno preverjajte svoje rastline, da boste lahko pravočasno opazili te simptome.
Nepravilno zalivanje
Eden najpogostejših vzrokov za rumenenje listov je nepravilno zalivanje. Ključno je preveriti vlažnost zemlje pred zalivanjem. Če je zemlja še vlažna, rastlina ne potrebuje dodatne vode, tudi če je minilo že sedem dni od zadnjega zalivanja. Zalivajte le, ko je zemlja suha. Pri preverjanju vlažnosti se prepričajte, da preverite tudi spodnje plasti zemlje, saj je lahko zgornja plast suha, spodnja pa še vedno vlažna.
Pozimi rastline rastejo počasneje in potrebujejo manj vode. Vedno uporabljajte vodo sobne temperature, saj lahko hladnejša ali toplejša voda rastlino zmoti. Pazite tudi, da rastline niso postavljene preblizu radiatorjev ali kaminov, saj se zaradi tega zemlja lahko prehitro suši. Nenadne temperaturne spremembe, tudi zaradi odpiranja oken za prezračevanje, lahko vplivajo na rastlino.
Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje korenin, kar se prav tako odraža v rumenenju listov.
Pomanjkanje svetlobe
Pomanjkanje svetlobe je pogost problem, še posebej pozimi zaradi krajšega dne. Rastlino premaknite bližje k oknu ali na bolj osvetljeno stran. Če rastline ne obračate redno, je možno, da stran, ki je obrnjena stran od okna, ima več rumenih listov. Navadite se, da rastline obračate med zalivanjem.
Včasih je težava kombinacija pomanjkanja svetlobe in preveč zalivanja. Voda brez dovolj svetlobe namreč ne more biti izkoriščena. Zato je pozimi še posebej pomembno, da rastline zalivate zjutraj, ko je pred njimi še dovolj svetlobe.
Pomanjkanje mineralov in stanje tal
Če rastline dolgo niste presadili ali ima premajhen lonec, je morda čas za presaditev v novo zemljo. Spomladanska presaditev je idealna, saj takrat lahko dodate tudi gnojilo. Pozimi rastline počivajo, zato jih je najbolje pustiti pri miru, le poskrbite za ustrezno zalivanje, svetlobo in temperaturo.
Zdrava zemlja je ključna za zdrave rastline. Redno dodajajte kompost, uporabljajte zeleno gnojenje (npr. deteljo ali facelijo) in zastirajte tla. Pomembno je tudi, da vsako leto spremenite lokacijo sajenja (kolobarjenje), da se bolezni in izčrpanost tal ne kopičijo.
Bolezni in škodljivci
Rumenenje listov je lahko tudi posledica glivičnih ali virusnih okužb ter napada škodljivcev.
Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)
Krompirjeva plesen je ena najnevarnejših bolezni za krompir. Začne se z rumenenjem, nato se pojavijo temne lise na listih in steblih, listi ovenijo in rastlina propade. Bolezen se pogosto začne po deževnih in toplih dneh. Listi so videti mokasti, na robovih pa se pojavijo vodenkaste ali rjave lise. Odstranite okužene dele takoj in jih ne mečite na kompost. Uporabite naravne pripravke na osnovi preslice, sode bikarbone z milom ali drugih domačih receptov za krepitev rastline in zaviranje glivičnih okužb.
Idealne razmere za širitev okužbe so temperature med 18 in 24 °C ter visoka zračna vlažnost (nad 90 %). Ko nastopi toplo in suho vreme s temperaturami nad 27 °C in nizko vlažnostjo, se okužba umiri. Bolezen se hitro širi tudi zaradi bližine gredic s paradižnikom in krompirjem.
Simptomi okužbe s krompirjevo plesnijo:
- Rumene pege na listih, ki sprva nimajo vidnih robov, kasneje postanejo rjave in se posušijo.
- Na spodnji strani listov se pojavi bel micelij.
- V vlažnem vremenu tkivo postane vodeno in mehko, listi se obesijo na steblo.
- Pri močnem napadu je cima videti kot poparjena.
- Na gomoljih so okužbe sprva površinske, kasneje lahko prodrejo globlje. Obolelo tkivo je suho, rdečkasto rjave barve.
Nadzor krompirjeve plesni na vrtu:
- Štiriletni kolobar: Na isto površino ne sadite krompirja ali njegovih sorodnikov vsaj štiri leta zapored.
- Umerjeno gnojenje: Prekomerno gnojenje povzroči sočno cimo, ki je manj odporna na bolezni. Krompir gnojite s preperelim hlevskim gnojem jeseni.
- Ustrezno sajenje: Krompirja ne sadite pregosto. Priporočena medvrstna razdalja je 65-70 cm, v vrsti med gomolji pa 30-35 cm.
- Certificiran semenski krompir: Uporabljajte le zdrav, certificiran semenski krompir.
- Izbira sort: Sadite zgodnje sorte, ki jih izkopljete pred poletno sezono plesni, ali izberite sorte, odporne na to bolezen.
Če se na krompirišču v kratkem času posuši vsa cima, poleg tega pa so dnevi še mokri, je priporočljivo cimo čimprej pokositi in odnesti z vrta. Če kožica gomoljev še ni utrjena, jih pustite v zemlji še dva tedna.
Earthy Potatoes: how do potatoes grow?
Virusne bolezni
Virusne bolezni so za pridelke krompirja zelo nevarne, saj so neozdravljive. Rastline se okužijo ob stiku z žuželkami. Najboljše zdravilo je hitro izkopavanje obolelih rastlin. Pomembno je redno preventivno tretiranje.
- Virus zvijanja listov: Pri tej bolezni se zgornja listna plošča na robovih obarva rdeče, listi se zvijajo in postanejo trdi. Krompir ne more tvoriti zdravih gomoljev.
- Virus mozaika lucerne: Grm, okužen s tem virusom, lahko porumeni zaradi zmanjšane vsebnosti klorofila. Virus lahko vztraja v gomoljih, zato je pomemben temeljit pregled pridelka.
Krompirjeve cistotvorne ogorčice (Globodera pallida in Globodera rostochiensis)
Krompirjeve cistotvorne ogorčice so karantenski organizmi, ki napadajo krompir, paradižnik, papriko in druge razhudnike. Drugostopenjske ličinke se izležejo iz jajčec v tleh in zajedajo korenine, pri čemer spreminjajo celice gostiteljske rastline. Samice po oploditvi ostanejo v koreninah, kjer se razvijajo jajčeca. Samice vrste Globodera rostochiensis se obarvajo zlatorumeno, nato odmrejo, njihova kutikula pa otrdi in porjavi ter tvori varovalni ovoj (cisto) okoli jajčec. V povprečju je v cisti do 500 jajčec. Ciste lahko ostanejo v tleh in predstavljajo vir okužbe za naslednje posevke.
Bolezenska znamenja napada ogorčic so nespecifična in jih je lahko spregledati, saj spominjajo na pomanjkanje vlage ali hranil.
Ogorčice se aktivno širijo v tleh počasi, le do en meter na leto. Izvirajo iz Južne Amerike in so se razširile po vsem svetu. V Evropo so se vnesle okoli leta 1600 s krompirjem.
V Sloveniji je bila rumena krompirjeva ogorčica (G. rostochiensis) prvič ugotovljena leta 1971. Predpisi Evropske unije določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja te ogorčice.
Druge glivične bolezni
Poleg krompirjeve plesni lahko rumenenje listov povzročijo tudi druge glivične bolezni, kot sta verticilij ali fuzarijsko venenje. Ti bolezni lahko povzročijo znatno zmanjšanje pridelka. Simptomi se pogosto pojavijo junija, listi začnejo rumeneti od spodaj in se okužba razširi po celotni rastlini. Razvoj teh bolezni pogosto sovpada z nezadostnim zalivanjem in sušo, lahko pa jih sproži tudi pogosto močno deževje.
Kot preventivni ukrep je priporočljivo rastline krompirja poškropiti s fungicidi, da preprečimo razvoj bolezni, še posebej v času brstenja. Uporabite lahko tudi raztopino kalijevega permanganata z dodatkom česna.
Škodljivci
Krompir napada več različnih škodljivcev. Naravni pripravki iz česna, kopriv ali pelina učinkovito delujejo proti njim.
- Koloradski hrošč in ogorčice so glavni viri patogene mikroflore.
- Stebelna gliva prodre v gomolje s strani poganjka, kar povzroči razpokanje in gnitje korenin.
- Zlati krompir je nevaren škodljivec, ki napada koreninski sistem in zmanjša pridelek za približno polovico. Rumenenje in venenje vršičkov sta le simptoma hude okužbe.
- Koreninska ogorčica okuži korenine, gomolje in podzemne dele poganjkov, kar povzroči odebeljene izrastke na prizadetih delih. Priporoča se sajenje odpornih sort, ki jih je treba vsaka tri do štiri leta zamenjati.
Če rumenijo le rastline na enem delu grede, je možnih več vzrokov: drugačna sestava tal, različen dostop do vode ali sonca, neenakomerno gnojenje ali začetek okužbe. Preverite stanje tal in primerjajte zdravje gomoljev.
Naravni pripravki in preventivni ukrepi
Za krepitev rastlin in preprečevanje težav lahko uporabite naravne pripravke:
- Koprivna prevrelka
- Kompostni čaj
- Dobro preperel kompost
- Naravni pripravki iz česna, kopriv ali pelina
Pred sajenjem v tla preventivno pognojite s sečnino (1 kg na 100 m²). Lahko pa 1 kg krompirjevih kalčkov zmeljete v mlinčku za meso in dodate 10 litrov vode. Pri sajenju krompirja v vsako luknjo dodajte 2-3 pestri dobro preperelega gnoja, komposta, suhih ptičjih iztrebkov (1 žlica) ali pest pepela.
Po sajenju je priporočljivo gredice zaliti s tekočim kokošjim gnojem (razmerje gnojila in vode 1:10).
Ko rastline popolnoma vzklenejo, je dobro izvajati kolobarjenje. Za sajenje izbirajte le zdrav, visokokakovosten sadilni material.
Če na rastlinah krompirja odkrijete rumene liste, je pomembno čim prej ugotoviti vzrok in sprejeti ukrepe za rešitev pridelka.