Alergije so v današnjem času precej pogoste in jih povzročajo najrazličnejši alergeni. Težave, ki jih povzroča hrana, lahko razdelimo na preobčutljivost oziroma intoleranco za določeno snov v hrani ter alergijo na alergen iz hrane. Najpogostejše so intolerance za laktozo, fruktozo, histamin in gluten. Ljudje, ki so alergični na določeno snov, so običajno dobro seznanjeni s tem, kaj lahko jedo, čemu se morajo izogibati in kaj pri njih povzroči reakcijo.
Kaj je navzkrižna alergija?
Včasih se zgodi, da telo snovi, ki običajno ne povzročajo alergij, prepozna kot alergen zaradi podobnosti v strukturi z alergeni, na katere je telo že alergično. To pomeni, da se lahko pri nekom, ki je alergičen na kravje mleko, pokaže enaka alergijska reakcija tudi takrat, ko uživa govedino. Tovrstne pojave imenujemo navzkrižne alergije. Navzkrižna alergija se pojavi, ko so beljakovine v eni snovi podobne beljakovinam v drugi, posledično pa jih imunski sistem vidi kot enake.
Gre torej za to, da oseba, ki je prvotno alergična za neki poznan alergen, npr. cvetni prah, razvije alergijsko reakcijo tudi ob vstopu popolnoma druge snovi v telo. V tej drugi snovi so namreč prisotni določeni beljakovinski sestavni deli, kakršne nosi v sebi tudi prvotni alergen in ki jih specifična protitelesa IgE v organizmu spoznajo.
Alergija je pretiran odziv telesa na sicer neškodljive snovi, kot so cvetni prah, živalska dlaka ali nekatera živila. Ocenjuje se, da približno 10 odstotkov prebivalstva trpi za navzkrižnimi reakcijami.
Navzkrižne alergije in pelod breze
Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični na pelod breze. Brezi izjemno ugajata toplo spomladansko vreme in relativno mala količina padavin, kar povzroča bujno cvetenje in nemoteno širjenje pelodov. Alergija na cvetni prah breze prizadene 20-30% ljudi.
Zanimivo je, da so alergeni breze, jelše, leske, bukve in hrasta skoraj enaki in povzročajo navzkrižni odziv. Med pelodi breze in jelše ter koščičastim sadjem, kot so češnje, marelice, breskve, jabolka in lešniki, obstaja t.i. pelodno-prehranska navzkrižna alergija. Pri navzkrižnih alergenih bi včasih težko rekli, da so podobnega izvora kakor osnovni. Pri alergiji na cvetni prah ene vrste trav je precej pričakovano, da se bo pojavila alergija na cvetni prah vseh vrst trav in mogoče tudi žit. Veliko težje pa bi lahko predvidevali, da se bo ob njej pojavila tudi alergija na krompir ali paradižnik.
Simptomi pelodno-prehranske navzkrižne alergije
Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja, oteklih ustnic, jezika in žrela, hripavosti. Temu pojavu pravimo sindrom alergije v ustih (oralni alergijski sindrom) in je pri odraslih osebah najpogostejša oblika alergije na hrano. Majhnih otrok sindrom oralne alergije običajno ne prizadene.
Poleg oralnega sindroma se lahko pojavijo tudi:
- krči v trebuhu
- bruhanje
- koprivnica
- splošna slabost
- driska
- nahod
- solzenje
Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, znižanje krvnega tlaka in nezavest. Navzkrižne reakcije so resnično neprijetne, vendar se redko stopnjujejo do anafilaktičnega šoka, ki je lahko življenjsko nevaren.
Ženska ima SKRIVNOSTNO alergijsko reakcijo | 999: Na prvi bojni črti
Dejavniki tveganja in preprečevanje
Pogosto se zaradi alergije na pelode pojavijo še križni alergeni, kar pomeni, da se telo še dodatno aktivira na prehranske alergene, ki so prisotni vse leto. Znaki alergije na pelode breze in ostalih alergenov so rdeče oči, ščemenje v očeh, smrkanje, kihanje, lahko pa se pojavi tudi kašelj in dušenje.
Med sezono cvetenja je priporočljivo upoštevati naslednje nasvete:
- Ne zadržujte se na prostem v času cvetenja.
- Po vsaki hoji na prostem si umijte obraz.
- Priporočljivo je pred spanjem oprati lase, da se pelodi iz las ne prenesejo na blazino in nato na obraz in v oči.
Diagnosticiranje in obvladovanje navzkrižnih alergij
Alergologi žal ne morejo z gotovostjo ugotoviti, ali simptome povzroča navzkrižna reakcija ali neposredna alergija na določeno hrano. Raziskave namreč kažejo, da ljudje, ki so alergični na cvetni prah breze, na preiskavi kože ali na preiskavi krvi, kažejo tudi reakcijo na jabolka, korenje ali arašide, četudi na ta živila dejansko ne reagirajo.
Kljub temu, da so nekateri alergeni, kot so določene vrste sadja in zelenjave iz iste družine, bolj 'aktivni' kot drugi (npr. jabolka bolj verjetno povzročijo reakcijo kot hruške, češnje in breskve pa so bolj problematične kot marelice in slive), je ključno za vsakega alergika pozorno samoopazovanje. Bistveno je, da karseda hitro ugotovite, zakaj se pojavljajo simptomi. Pri 9 % ljudi z oralnim alergijskim sindromom lahko simptomi postanejo zelo hudi in zahtevajo zdravniško pomoč. Posvetujte se s svojim zdravnikom o intenzivnosti in resnosti simptomov.