Slovenijo je pretresla odmevna afera, povezana z uvozom mesa iz poljske klavnice Elkopol, v kateri so klali bolne živali in njihovo meso prodajali kot zdravo. Dogajanje, ki je razkrilo hude pomanjkljivosti v nadzornih sistemih, je sprožilo val preventivnih ukrepov inšpekcijskih služb ter razgrelo razpravo o kakovosti hrane v javnih zavodih.
Razkritje nepravilnosti in odziv pristojnih organov
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila o spornem početju v poljski klavnici obveščena prek medijev in kasneje prek evropskega sistema hitrega obveščanja (RASFF). Inšpektorji so v Sloveniji odkrili 15 ton zamrznjenega govejega mesa, ki je v skladišče prispelo že septembra. Čeprav pošiljka uradno ni bila predmet takojšnjega odpoklica, so jo zaradi suma na kemično neskladnost in netransparentnosti poljskih organov v celoti zadržali.
Poleg tega so inšpektorji potrdili prisotnost salmonele v mesnem pripravku za kebab, ki je bil uvožen s Poljske. Zaradi suma na prisotnost bakterij E.coli, salmonele in ostankov veterinarskih zdravil je bil odrejen odpoklic večje količine kebaba, ki je bil distribuiran številnim prejemnikom v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem.
Seznam držav, v katerih so odkrili sporno meso
| Država |
|---|
| Slovenija, Češka, Estonija, Finska, Francija, Madžarska, Litva, Latvija, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Nemčija, Slovaška |
Preventivni odpoklici mesnih izdelkov
Zaradi povezanosti z avstrijsko mesnico, kjer so prav tako zabeležili nepravilnosti pri ravnanju z mesom, se je število preventivnih odpoklicev v Sloveniji povečalo. Trgovci, kot so Mercator, Tuš, Hofer in Lidl, ter številne mesarije, so s polic umaknili različne mesne izdelke, predvsem klobase in salame. Generalni direktor UVHVVR Janez Posedi je poudaril, da so odpoklici preventivne narave in ne pomenijo nujno, da so vsa živila nevarna za zdravje, vendar je previdnost nujna.
Inšpekcijski pregled restavracije s strani inšpektorja javnega zdravja
Kritika sistema javnega naročanja in samooskrbe
Afera je ponovno odprla vprašanje o merilih pri javnem naročanju hrane v vrtcih, šolah in bolnišnicah. Politične stranke, med njimi NSi, opozarjajo, da je najnižja cena pogosto edino merilo, kar vodi do uvoza cenejše in potencialno manj kakovostne hrane. Predlagajo spremembo zakonodaje, ki bi dala prednost lokalni pridelavi in certifikatu "Slovenska kakovost".
- Strokovnjaki opozarjajo na preveliko odvisnost od uvoženega mesa.
- Predlaga se izločitev prehrane iz sistema javnega naročanja ali strožja merila kakovosti.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja pomen pestre, mešane in čim manj predelane hrane v šolskih jedilnikih.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je opozoril, da je slovenski trg preplavljen s poceni uvoženimi izdelki, pri čemer potrošniki pogosto dajejo prednost nizki ceni namesto kakovosti. "Jasno je, da je nek izdelek, ki smrdi po fekalijah, nenormalno poceni," je poudaril v izjavi za javnost.