Afera, povezana z domnevno spornim mesom iz Poljske, je izbruhnila, ko so poljski preiskovalni novinarji razkrili klavnico, ki je prikazovala ilegalni zakol obolelega goveda. Posnetek je razkril, da so bile obolele krave zaklane ponoči, izven rednih ur in brez potrebnih veterinarskih nadzorov. Te krave so bile tako obolele in izčrpane, da so jih s tovornjakov po tleh zvlekli v klavnico.
Inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v sredo v vzorcih kebaba omenjenega poljskega proizvajalca najprej odkrila patogeno bakterijo salmonelo, dan kasneje pa še ostanke protivnetnega in protibolečinskega zdravila ketoprofen. Prisotnost teh snovi kaže, da so bile v zakol poslane bolne živali, kar se ne bi smelo zgoditi, saj se ob pravilni uporabi zdravila pri zdravljenju živali njegovih ostankov v živilih praviloma ne zazna. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je sporočila, da so o proizvodnji mesa iz bolnih in oslabelih goved v poljski klavnici izvedeli iz medijev. Še isti dan so pričeli preverjati in zbirati podatke o prisotnosti spornega mesa pri slovenskih dobaviteljih in proizvajalcih.
Odpoklic spornega kebaba in sledenje distribuciji
Distributer kebaba Alebon je sestavil seznam prejemnikov serij kebaba, za katere je začel izvajati odpoklic. Prvotno je kazalo, da je spornih le 175 kilogramov kebaba, ki so ga na Poljskem proizvedli 19. decembra lani. Vendar se je seznam občutno razširil na skoraj dvanajst ton kebab mesa iz poljske razsekovalnice Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo. Odpoklic se je nanašal na 11.975 kilogramov kebaba, ki je bil posredovan 41 prejemnikom v Sloveniji, pa tudi prejemnikom na Hrvaškem (55) in Madžarskem (17). Po prvih podatkih naj bi bil sporen le kebab neto teže pet kilogramov, a je distributer Alebon umaknil tudi kebabe drugih gramatur (10, 15 in 25 kilogramov), vsi proizvedeni med 19. in 21. decembrom lani. Poljska razsekovalnica je obvestila Alebon o odpoklicu dodatnih govejih kebabov, proizvedenih 20. in 21. decembra, kar je Alebon posredoval slovenski upravi za varno hrano. Andreja Bizjak, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je poudarila, da so dodatni umiki kebabov iz prometa znak, da se je poljska veterina začela resno ukvarjati s problemom zdravstveno oporečnega govejega mesa.
Komercialna televizija RTL je poročala, da je sanitarna inšpekcija hrvaškega ministrstva za zdravstvo potrdila, da so v treh gostinskih lokalih na Hrvaškem našli zdravstveno oporečni goveji kebab s Poljske, ki je prispel preko slovenskega trga. Distributerska družba Alebon je sporočila, da bodo s trgov v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem umaknili 12 ton govejega kebaba.
Analiza in nadzor slovenske uprave za varno hrano
Analize vzorcev kebaba, ki so jih v obratu podjetja Alebon odvzeli inšpektorji UVHVVR, so potrdile prisotnost E. coli in salmonele ter ostankov veterinarskega zdravila ketoprofen. V oddaji "Danes na Planetu" so govorili tudi o strahovih, da v slovenske šole, vrtce in domove za starejše zaradi kriterija najnižje cene pri javnih naročilih prihaja predvsem cenena hrana iz tujine. Na podlagi prejetih podatkov je bilo razvidno, kdo so bili prejemniki spornega kebaba, koliko so ga prejeli in kdaj. Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je povedal, da so bili doslej že obdelani vzorci vsi skladni, razen vzorca kebaba, v katerem so našli prisotnost salmonele in ostankov zdravila ketoprofen. Vsi doslej znani mikrobiološki analizni izvidi so bili skladni, od šestih kemijskih analiznih izvidov pa je bil eden pozitiven - že omenjeni kebab z ostanki zdravila. Bizjakova je pojasnila, da prisotnost ostankov zdravil v mesu dokazuje, da so bile živali bolne in kot takšne ne bi smele v zakol. Preverjali so ostanke antibiotikov in protivnetnih zdravil.
Slovenska inšpekcija za varno hrano je po izbruhu afere s poljskim govejim mesom v devetih obratih odvzela štirinajst vzorcev poljskega mesa (kebabov ter zamrznjene govedine in govejih obrezlin). Na vseh vzorcih so opravili mikrobiološke preiskave in preiskave na ostanke veterinarskih zdravil. UVHVVR ni prejela uradnega sporočila poljskih organov o vzroku razširjenega umika kebaba, kar kaže na pomanjkljivosti v komunikaciji.
Dodatni umiki in sumi na kemično neskladnost
Inšpektorji so med preverjanjem našli tudi pošiljko zamrznjenega mesa, ki je že septembra lani prispelo v slovenski skladiščno-zamrzovalni obrat. To meso izvira iz sporne poljske klavnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali spornih oziroma kriminalnih dejanj. Gre za pošiljko 16 palet v skupni teži približno 15 ton. Ne glede na to, da meso te pošiljke ni predmet umika, ki ga je sprožil poljski pristojni organ, je UVHVVR pošiljko tega mesa v celoti zadržala zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke. Sum je bil postavljen zaradi netransparentnosti sporočil in prepočasnega odziva poljskih pristojnih organov. Vzorci zadržanega mesa so bili dostavljeni v laboratorij za kemične preiskave.
Janez Posedi ne izključuje možnosti, da se med ugotavljanjem sledljivosti mesa ta ugotovitev spremeni. "Če nam ne bo uspelo dokazati sledljivosti zaseženega mesa oziroma to ne bo skladno s pravili, ga bomo uničili. V nasprotnem primeru ni razloga za uničenje," je dejal Posedi.
Odziv in ukrepi v Sloveniji
V luči afere z domnevno spornim mesom iz Poljske je svet za varno hrano skupaj s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec obravnaval delovanje sistema nadzora varne hrane v Sloveniji. Ministrica je predstavila vsebino sestanka z vodstvom sveta za varno hrano in ugotovili so, da so bili vsi postopki uprave za varno hrano izvedeni korektno in pravilno ter da je bilo obveščanje javnosti ustrezno. S strani članov sveta je bilo ugotovljeno, da zdravje slovenskega potrošnika v nobenem primeru ni bilo ogroženo. Predsednik sveta za varno hrano Janez Hribar je potrdil, da je direkcija za varno hrano opravila korektno delo, ki pa se vedno lahko še nadgradi. Do zagate je po njegovem mnenju prišlo zaradi nezadostnega izvajanja predpisov EU s strani Poljske, ki ni v zadostni meri obveščala držav, kamor so izvažali meso.
Slovenija se ves čas zavzema za še večjo transparentnost in bo tak predlog znova podala. Ministrica Aleksandra Pivec je dodala, da ni podatkov o kakšni drugi sporni pošiljki mesa.
Javno naročanje in kakovost hrane
V Sloveniji se je sprožila razprava o sistemu javnega naročanja, oziroma o tem, da večina uvoženega in cenejšega mesa pristane v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za upokojence. Ministrica je dodala, da je slovenski sistem javnega naročanja dober in omogoča preverjanje kakovosti, sheme sistema kakovosti pa so po njenem prednost v naročanju. Evropski poslanec Igor Šoltes je v pismu pozval evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa, naj pojasni, kako bodo potrošniki v državah unije poslej varnejši pred tovrstnimi zlorabami zakonodaje in zaupanja.
Agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Aleš Kuhar je za 24UR povedal, da je Slovenija preplavljena s poceni uvoženimi izdelki. Poudaril je, da v Slovenijo prihaja blago za potrošnike, ki so "znoreli za nizkimi cenami in jih kakovost ne zanima".
Samooskrba in zaščita slovenskega kmeta
Stranka NSi je ob novici o uvozu bolnega mesa iz poljske klavnice v Slovenijo vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagajo, da vlado pozove k pripravi predloga ukrepov, s katerimi bodo zaščitili slovenskega potrošnika. V NSi so izpostavili, da kmetijska politika ne zagotavlja, da bi se hrana odkupovala od slovenskih proizvajalcev, in da je nižja cena uvožene hrane največkrat edino merilo pri javnih naročilih.
Odboru v sprejem predlagajo dva sklepa:
- Vlado pozove, da pripravi predlog ukrepov, s katerimi bo zaščitil slovenskega potrošnika, tako da bo omogočal večjo samooskrbo in pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Pri javnih zavodih, ki so dolžni upoštevati postopek javnega naročanja hrane, naj vlada zagotovi upoštevanje pogoja certifikata Slovenska kakovost.
- Vlado pozove k zaščiti slovenskega kmeta tako, da sprejme ukrepe, ki bodo kmeta spodbudili k obdelavi zemlje in večji proizvodnji in pridelavi hrane.
Po podatkih GIZ je Slovenija lani uvozila 90.000 ton mesa, od tega 14.000 ton govejega in 60.000 ton svinjskega, predvsem zaradi nezadostne samooskrbe. Po podatkih državnega statističnega urada, kot jih je zbral agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je bilo leta 2017 v Slovenijo uvoženega okoli 102.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Od tega je bilo okoli 45 odstotkov mesa in izdelkov iz prašičev. Stopnja samooskrbe pri zelenjavi znaša 42 odstotkov, pri krompirju 55 odstotkov, svežem sadju 44 odstotkov, žitu 74 odstotkov in mesu 77 odstotkov.
Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v zvezi z morebitnim tveganjem za zdravje ljudi zaradi uživanja spornega mesa iz Poljske sporočil, da veljavne smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. Svetujejo pa vrtcem in šolam, naj naročajo čim bolj kakovostna in prehransko ustreznejša živila, ki so lokalna in sveža. Smernice priporočajo, naj se meso, perutnina, stročnice, jajca in oreški vključujejo v vrtčevske in šolske jedilnike dnevno, od tega meso do petkrat na teden. Rdeče meso naj se vključuje največ dvakrat na teden, belo meso do trikrat na teden. En dan v tednu se svetuje kot brezmesni, enkrat do dvakrat tedensko naj bi se vključile ribe.
Prednost pri vključevanju živil naj bi imela osnovna, torej čim manj predelana živila, saj vsaka predelava živila lahko poslabša njegovo prehransko ustreznost. NIJZ je zapisal, da za dosego priporočil uravnotežene prehrane svetujejo vrtcem in šolam, naj zmanjšujejo vključevanje odsvetovanih mesnih izdelkov v jedilnike in jih nadomeščajo s pogostejšim vključevanjem rib. Spomnili so, da lahko vzgojno-izobraževalni zavodi pri naročanju živil poleg cene v javni razpis vključujejo tudi merila kakovosti.
Preverjanje kakovosti in izzivi sledljivosti
V Panviti trdijo, da so navedbe anonimnega vira o uporabi mesa slabe kakovosti v njihovem obratu zlonamerne in lažnive. Poudarjajo, da je vse meso iz Panvite kakovostno in neoporečno, in se sprašujejo, zakaj so v aktualni aferi s poljskim mesom edini od uvoznikov izpostavljeni. Priznavajo, da so zaradi številnih lažnih obtožb in informacij pretreseni, a jih to ne bo potrlo, ampak se bodo še bolj utrdili kot ponudnik najkakovostnejših slovenskih izdelkov. Kontrola mesa v Sloveniji je zelo stroga. "Tele, ko se rodi, mora najkasneje v 21 dneh dobiti potni list in ušesno številko. Pred zakolom veterinarji uprave za varno hrano pregledajo vso dokumentacijo in način ugotavljanja zdravstvenega stanja vsakega goveda, če je bilo z njim kar koli narobe. V Sloveniji so evropski standardi nadgrajeni še s shemo Izbrana kakovost, ki prinaša podatke o sami reji živali, njenemu prehranjevanju in morebitnemu zdravljenju," je poudarjeno.