Vsebina te strani ponuja odgovore na pogosta vprašanja glede diet, ki so potrebne pri nekaterih zdravstvenih stanjih, kot so ciroza jeter, intolerance na ogljikove hidrate, alergija na nikelj ter težave z žolčnikom in ledvicami.
Brezbeljakovinska dieta pri dekompenzirani cirozi jeter
Pri brezbeljakovinski dieti je ključnega pomena izogibanje živilom z visoko vsebnostjo beljakovin. Sem spadajo meso in mesni izdelki, ribe, mleko in mlečni izdelki (sir, skuta), stročnice, oreščki, semena in jajca. Pomembno je vedeti, da večina živil vsebuje določeno količino vseh hranil, zato je popolna izločitev ene sestavine skoraj nemogoča. Dolgotrajne enostranske diete lahko povzročijo pomanjkanje drugih snovi, kar ni ugodno za organizem. V času brezbeljakovinske diete naj prehrana temelji predvsem na sadju in zelenjavi, delno tudi na žitih, čeprav tudi ta vsebujejo beljakovine. Krompir vsebuje manjšo količino beljakovin, okoli 1,7%.
Dieta pri pomanjkanju disaharidaz (laktaze, saharaze, maltaze) in prepovedi vseh ogljikovih hidratov
Primer, ko gre za pomanjkanje disaharidaz in prepoved vseh ogljikovih hidratov, je precej zapleten in specifičen. Zaradi driske in zelo razdraženega črevesja se je treba izogibati vsem ostrim začimbam ter jedem, ki napenjajo ali pospešujejo prebavo. Med slednje zagotovo sodi tudi kislo zelje in repa. Priporoča se usmeritev predvsem na zelenjavo in sadje, vendar ne surovega, vsaj dokler se prebava ne umiri. Izogibajte se cvrtju in pečenju; živila raje kuhajte v vodi ali na sopari ter dušite v lastnem soku. Meso naj ne bo mastno, predvsem pa se osredotočite na belo meso (ribe, perutnina). Od maščob se priporoča MCT olje, ki je na voljo v lekarni. V pomoč so lahko tudi čaji iz enciana, kamilice in luštreka, ki blažijo krče, ter čaji iz suhih borovnic, bezgovih jagod, koprive, vinske rutice in tavžentrože. Po navedbah Ašiča naj bi drisko ustavljal tudi čaj iz hrastovega lubja, ki se pripravi tako, da se lubje zreže v hladno vodo, nato segreje in kuha 5 do 10 minut, ohladi in precedi. Za natančnejša priporočila jedilnikov je koristno pridobiti dietni list z navedenimi prepovedanimi in dovoljenimi živili ali se obrniti na dietno službo v bolnišnici.
Splošne smernice za dieto pri težavah s prebavo
Pri težavah s prebavo se priporoča visoko kalorična, predvsem ogljikovodratna hrana (riž, testenine, krompir, žita). Bolnik naj uživa veliko zelenjave (dušene, kuhane), zelo malo maščob, ki naj bodo visoko kakovostna olja, in minimalno količino soli. Prepovedana je uporaba ostrih začimb. Odsvetovana hrana vključuje ocvrto, mastno hrano, staro in mastno meso ter drobovino, sveže trde solate, gobe, kumare, surovo papriko, surovo kislo zelje, vso konzervirano hrano, oreščke in večje količine svežega sadja. Priporočljiva hrana so kuhana zelenjava, jedi iz žit (kaše, testenine, kruhi, kosmiči), en dan star kruh, sadni sokovi z grozdnim sladkorjem in čaji (kopriva, breza, borovnica, melisa, potrošnik). Bolnik naj uživa 4 do 6 obrokov dnevno. Prepovedano je uživanje alkohola.
Hipolipemična dieta (Hepatopathia i.o.)
Če gre za obolenje jeter, predpisana dieta običajno vključuje malo maščob in malo soli. Smernice za takšno dieto vključujejo uživanje maščob v majhnih količinah, predvsem rastlinskih olj (priporočeno olivno), izogibanje živalskim maščobam (svinjska mast, maslo), ki vsebujejo holesterol. To pomeni izbiro nemastnega mleka in mlečnih izdelkov ter nemastnega mesa. Izogibajte se vsem industrijsko pripravljenim jedem in prigrizkom (čips, smoki, paštete, klobase), saj vsebujejo veliko soli. Jajca, če jih uživate, morajo biti popolnoma sveža. Osnova varovalne diete je veliko sadja in zelenjave, ribe ter polnovredna žita. Za pripravo jedi uporabljajte kuhanje, dušenje ali pečenje brez maščobe; izogibajte se cvrtju. Dan začnite s sadnim sokom, žiti, svežim sadjem in zeliščnimi čaji. Ostali obroki naj bodo sestavljeni večinoma iz različne zelenjave in polnovrednih žit (za zadostno količino vlaknin), nemastnega belega mesa, predvsem pa vključite na jedilnik tudi ribe. Če ne gre za strogo jetrno dieto, je sveže sadje dovoljeno v manjših količinah, prav tako mehke sveže solate; zelenjavo je sicer priporočljivo rahlo pokuhati. Morda lahko dodate tudi dodatek omega 3 in 6 maščobnih kislin (najdemo jih v lanenem semenu).
Kombinirane diete in izzivi
Kombinirane diete, kot je na primer dieta za jetra v kombinaciji z dieto za alergijo na nikelj, so najbolj zahtevne, saj se lahko med seboj izključujejo. Pri boleznih jeter veljajo splošna načela: maščobe uporabljajte v zelo majhnih količinah (kakovostna olja kot olivno, repično), bolj primerni so ogljikohidratni obroki, beljakovine uživajte v zmernih količinah (0,6 g/kg telesne teže), jajca raje izločite ali pa naj bodo popolnoma sveža. Omejite uporabo soli. Dovoljeno je vse surove sadje v manjših količinah, mehke sveže solate. Zaužijte 4-6 manjših obrokov, počasi in dobro prežvečite, izogibajte se pitju med obrokom. Jedilnik naj temelji na kuhanju, dušenju ali pečenju z minimalnim dodatkom maščobe. Izogibajte se mastnim jedem, prežganju, zabeli, ocvrtim jedem, gobam, kumaram, surovemu kislemu zelju, trdi zelenjavi, sladicam, alkoholu, polnomastnim in pikantnim sirom, jajcem ter močnim in ostrim začimbam. Hrana naj bo lahko prebavljiva, temelji naj na ogljikovih hidratih in zelenjavi (kuhani). Priporoča se uživanje čim več klorofila za čiščenje organizma. Glede niklja, natančnih tabel za živila ni, vendar zelenjava na splošno vsebuje več niklja kot mesne jedi. Posebej bogati z nikljem so oreščki, revni pa so ribe, jajca in mleko. Priporoča se, da jedi ne pripravljate in shranjujete v Cr/Ni posodi (roastfrei), ampak uporabite stekleno ali emajlirano.
Priporočila glede razmerja hranil: Načeloma govorimo o odstotkih energije, ki naj jo pridobimo iz različnih živil: ogljikovi hidrati 60-70%, maščobe 10%, beljakovine do 20%. Odrasel človek (ne aktivni športnik) potrebuje približno 0,6 g beljakovin na kg telesne teže. Mlajši, ki še rastejo, ter aktivni športniki potrebujejo več. Energijska poraba je odvisna od spola, starosti in aktivnosti.
Dieta pri žolčnih kamnih in težavah z žolčnikom
Težave z žolčnikom se najpogosteje kažejo kot napadi žolčnika in žolčni kamni. Ključna je prehrana z čim manj maščob in sladkorja, pri čemer je priporočljivo povsem izločiti rumenjake in jajca. Najpogostejši povzročitelji kroničnih bolezni žolčnika in žolčevodov so žolčni kamni. Ti lahko povzročajo žolčne napade in povečajo dovzetnost za okužbe. Težka in mastna prehrana lahko povzroči močno krčenje žolčnika in hud žolčni napad. Tudi močno razburjenje lahko sproži napad. Žolčni kamni lahko začasno ali trajno zamašijo izhod žolčnika. Pomemben vzrok za nastanek bolezni žolčnika je prehrana z veliko sladkorja, maščob, jajc, malo sadja in zelenjave, ki je neredna. Cilj diete pri žolčnih boleznih je umiriti žolčnik in ga hkrati spodbujati k delovanju. Ob žolčnem napadu ali koliki bolnik običajno bruha, se slabo počuti in nima teka. V tem času prenese le čaj brez sladkorja (kamilica, meta) ali nesladkano limonado. Mleka ne prenaša. Po umiritvi stanja se začnejo uvajati sluzaste juhe, nemastne juhe, pretlačena zelenjava, kompoti ter drobne kuhane testenine brez jajc z malo maščobe. Ko se stanje izboljša, se lahko uživa kuhan krompir, testenine, kuhano meso, zelenjavne juhe. Izogibati se je treba žgancem, svaljkam, mastnim jedem, smetani in podobnemu. V mirnem obdobju naj bo prehrana lahka, z malo maščobe, brez rumenjakov, jedi z jajci, smetane, težko prebavljivih stročnic, grobe zelenjave, kvašenega testa in živil, ki jih bolnik slabše prenaša.
Po operaciji žolčnika in žolčnih izvodil se lahko pojavijo hujše težave s prebavo, pogoste so driske. Dietna prehrana po operaciji je v veliki meri odvisna od posameznika in njegovih izkušenj. Na splošno mora biti prehrana manj mastna in začinjena, uravnotežena, z dovolj beljakovinskimi živili, sadja in zelenjave. Vsak si mora določiti tudi primeren obseg obroka.
Sarma, ki vsebuje kislo zelje, mastno meso in maščobo, sodi med težko prebavljive jedi in lahko sproži akutni napad žolčnika ali poslabša zgago. Odločitev o uživanju sarme je odvisna od posameznikove tolerance; priporočljivo je poskusiti z majhno količino in opazovati odziv telesa.
Pomanjkanje magnezija in žolčni kamni
Raziskave povezujejo pomanjkanje magnezija s pojavom žolčnih kamnov. Pomanjkanje magnezija lahko povzroči slabo obvladovanje telesnih vnetij, več alergij, motnje v regulaciji krvnega sladkorja in poslabšano zdravje pljuč, poleg tega pa lahko pospeši nastajanje žolčnih kamnov zaradi porasta krvnih maščob (trigliceridov) in inzulinske rezistence. Med dejavnike tveganja za nastanek žolčnih kamnov tako štejemo debelost, hitro hujšanje, ponavljajoče se hujšanje in pridobivanje na teži ter pomanjkanje magnezija. Raziskave kažejo, da imajo osebe z višjim dnevnim vnosom magnezija manjše možnosti za razvoj žolčnih kamnov.
Vzroki pomanjkanja magnezija
Med pogoste vzroke pomanjkanja magnezija spadajo uživanje nekakovostne hrane in jemanje nekaterih sintetičnih zdravil. Intenzivno kmetijstvo in živinoreja vodita do osiromašenja zemlje z magnezijem, kar se odraža v nižji vsebnosti magnezija v pridelkih. Umetna gnojila, zlasti kalij, lahko ovirajo vsrkavanje magnezija iz zemlje. Rastline, pridelane na takšni zemlji, imajo manj magnezija, kar se prenaša na živali in ljudi. Tudi močno industrijsko predelana živila, živila s kemičnimi aditivi in sladkorjem, rušijo kislo-bazično ravnovesje telesa in povečujejo izgubo magnezija. Sladkor je velik porabnik magnezija v telesu. Uživanje brezalkoholnih pijač, piva, sirov, džemov, ki vsebujejo fosforno kislino, prav tako ni v korist ravnovesja magnezija, saj se fosfati vežejo z magnezijem in kalcijem. Prekomerno uživanje alkoholnih pijač prav tako vodi v pomanjkanje magnezija.
Zdravila in pomanjkanje magnezija
Mnoga zdravila lahko povzročijo neravnovesje magnezija, bodisi z oviranjem njegovega vsrkavanja iz črevesja ali s pospeševanjem njegovega izločanja prek ledvic. Med takšna zdravila spadajo antibiotiki, kortikosteroidi, protibolečinska zdravila, kemoterapija, diuretiki ter nekatera zdravila za astmo, aritmijo, estrogenska zdravila in antipsihotiki. Ob daljšem jemanju sintetičnih zdravil je pomembno preveriti njihove stranske učinke. Blage zdravstvene tegobe je priporočljivo reševati na naraven način, da se izognemo sintetičnim zdravilom. Krepitev črevesne flore z mlečno-kislinsko fermentiranimi živili (kisla repa, kislo zelje, kefir, jogurt, sirotka), probiotičnimi pripravki in prebiotičnimi napitki lahko pomaga pri povrnitvi ravnovesja in omogoči pravilno vsrkavanje magnezija.
Primeri jedilnikov za lažjo prebavo in okrevanje
V času okrevanja po napadih žolčnika ali pri vnetju žolčnika so priporočljivi naslednji jedilniki:
- Jabolka: Očiščena in narezana jabolka, dušena do mehkega, začinjena z malo cimeta, sladkana z žličko sladkorja in masla.
- Koruzna juha: V osoljeni vreli vodi se med stalnim mešanjem zakuha koruzna moka ali zdrob. Po kuhanju se vročo juho zgosti s skuto.
- Ovseni kosmiči: Ovseni kosmiči kuhani v mleku z vodo in ščepcem soli.
- Zelenjavna juha z rižem: Sesekljana čebula in naribano korenje, dušena z žličko olja, prelijeta z vrelo vodo, zakupljena z rižem in kuhana do mehkega.
- Piščančje prsi v omaki: Kos piščančjih prsi hitro opečemo na olju, zalijemo z vodo, začinimo s peteršiljem, baziliko in majaronom, solimo po okusu in dušimo do mehkega. Dodamo podmet za omako.
- Prepečenec s sadnim sokom: Prepečenec, prelit s pogretim sadnim sokom.
Primeri jedi za okrevanje in lažjo prebavo:
- Toast z manj mastnim sirom, prepečenci, marmelada, žitna kava z lahkim mlekom.
- Prepečenci in sirovi/skutni namazi (manj mastni).
- V peki papirju pečena riba (brez maščob).
- Kuhan krompir, tudi pire (brez masla) z lahkim mlekom.
- Kuhana rdeča pesa, kuhana špinača, blitva, cikorija, kuhano korenje.
- Različne juhice in enolončnice z zelenjavo, telečjim ali piščančjim mesom.
- Puding z lahkim mlekom.
- Testenine s paradižnikom, zelenjavo, tudi z mleto govedino (izbrano najmanj mastno meso).
- Rižote z zelenjavo, piščancem, teletino, bučkami, korenjem, artičokami.
- Dušeno meso s krompirjem in zelenjavo.
- Kuskus z zelenjavo, polenta z zelenjavo, zapečena z manj mastnim sirom.
- Dušeno meso v naravni omaki s polento.
- Salama iz piščančjih prsi, manj masten sir, manj masten jogurt.
- Veliko prepečenca, piškoti brez jajc (npr. Misura).
Dovoljeno sveže sadje in zelenjava: Kljub splošnim priporočilom je mogoče uživati nekatere sveže zelenjave, kot so radič, endivija s krompirjem, sveže surove bučke, paprika. Ni pa nujno, da bo ustrezala mehka solata, rdeč radič, regrat ali paradižnik (tudi kuhan ne v večjih količinah). Od sadja so lahko primerne marelice, breskve, mango, ananas, vendar ne surova jabolka, slive, grozdje. Kuhano sladko in kislo zelje je lahko dobrodošlo, če ga pripravljamo s kumino. Priporočljivo je poskusiti po malo in opazovati odziv telesa, zlasti če so kamni odkriti nedavno in žolčnik ni vnet.
Priprava in splošna priporočila: Pomembno je, da se ne prenajedate, ampak uživate manjše obroke. Pijte čaje za prebavo (meta, pegasti badelj, rman). Dovoljene so vse nemastne vrste mesa (omake, rižote, golaži, čufte iz mletega mesa). Lahko uživate nemastno svinjsko meso, ribe (razen mastnih, kot je losos; raje drobne plave ribe). Krompirjeva solata, cvetača, brokoli v solati, testenine, riž, kvinoja, proso so primerni. Ajda je lahko bolj problematična. Zrezki, zelenjavni namazi, sendviči, popečen radič s bučkami in/ali melancani, preliti z olivnim oljem in česnom, so dobra izbira. Lahko si privoščite pico, štruklje z manj mastno skuto. Sadje je najbolje uživati v kompotih. Strogo prepovedan je jajčni rumenjak, cvrte in mastne/težke jedi.
Prehrana pri vnetju žolčnika: V času vnetja je najboljša izbira mlečna prehrana: mlečni gres, mlečni riž, kislo mleko s polento, prosena mlečna kaša, pire krompir in špinača. Od mesa kunec in drobne plave ribe (sardele, trske, slaniki, skuše). Korenčkova juha, posneta kurja juha (brez vidne maščobe), blaga rižota (puran, piščanec) s korenčkom in cvetačo, pire in čežana so priporočljivi. Prepečenec lahko uniči prebavo, kar ni zaželeno pri vnetju žolčnika.
Varovalna prehrana pri kroničnem vnetju žolčnika: Ne uporabljajte smetane (kisle ne sladke). Pijte naravne sokove, vodo in čaje (razen močnih). Pijača ne sme biti mrzla. Izogibajte se alkoholnim pijačam. Mleko naj bo lahko ali posneto. Juhe kuhajte brez koncentratov in prežganja. Pri mesnih izdelkih lahko sledite oznakam 'Varuje zdravje'. Dovoljene so kuhane solate, kuhano in olupljeno sadje; surovo sadje ni priporočljivo. Prepovedan je tudi svež kruh.