Zlata Štiblar Kisić, dolgoletna prokuristka Onkološkega inštituta Ljubljana, je prevzela vodenje te ključne zdravstvene ustanove, najprej kot vršilka dolžnosti, nato pa kot generalna direktorica s polnimi pooblastili. Njen prihod na čelo inštituta so zaznamovali tako zapleti in izzivi znotraj organizacije kot tudi jasna vizija za prihodnost. Vlada je soglasje k njenemu imenovanju za generalno direktorico Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana dala v začetku januarja, kar ji je zagotovilo poln mandat za nadaljevanje strateških projektov.
Pot do vodenja Onkološkega inštituta Ljubljana
Zlata Štiblar Kisić je funkcijo prokuristke Onkološkega inštituta začela opravljati 24. junija. Predlog za podelitev prokure je podal svet zavoda. Vendar je svet zavoda nato 2. julija odstopil, razlogov pa ni navedel. Svet onkološkega inštituta je na seji za v. d. direktorice imenoval dosedanjo prokuristko Zlato Štiblar Kisić, ki je funkcijo začela opravljati s 1. septembrom, po odstopu direktorja Andraža Jaklja konec julija.
Pred to vlogo pa je Štiblar Kisićeva kot v. d. generalna direktorica onkološki inštitut vodila že od oktobra, ko je svet zavoda takratnega prvega moža inštituta, prim. Janeza Remškarja, predčasno odslovil z utemeljitvijo, da "ni znal dobro voditi inštituta". Konec leta je Svet Onkološkega inštituta Ljubljana na seji imenoval Zlato Štiblar Kisić za direktorico zavoda, za strokovno direktorico pa Janjo Ocvirk. Obe sta do takrat funkciji opravljali kot vršilki dolžnosti. Rok za prijavo na razpis za novega direktorja je bil 14 dni, na vsakega od razpisov je prispela po ena prijava.
Pretekli izzivi in polemike
Pot Zlate Štiblar Kisić na čelo Onkološkega inštituta so spremljale tudi precejšnje polemike in interne turbulence, ki so v zadnjih letih pretresale delovanje inštituta. V preteklem obdobju so delovanje zavoda zaznamovali nedokončani, z napakami zaznamovani naložbeni projekti. Ena izmed osrednjih točk spora so bili dogodki tik pred razrešitvijo prim. Janeza Remškarja, ko naj bi ta Zlato Štiblar Kisić suspendiral in proti njej sprožil postopek za odpoved delovnega razmerja.
Očitki o nezakonitem izplačilu nadurnega dela in suspenzu
Očitki so se nanašali na domnevno nezakonito izplačilo nadurnega dela, pa tudi na to, da (tedaj še kot Remškarjeva svetovalka za pravne zadeve) ni hotela pripraviti odpovedi delovnega razmerja za dr. Erika Breclja. Štiblar Kisić je potrdila, da se ni strinjala z zahtevanimi ukrepi proti dr. Breclju in po proučitvi dokumentacije ni hotela napisati opomina pred odpovedjo, kar je tudi argumentirala. Po tem se je, kot je opisala, plaz pritiskov stopnjeval. Ko je nekega dne prišla v službo, so bila vrata njene pisarne zaklenjena, izročili so ji obvestilo o suspenzu zaradi izplačila nadur, pod katerega je podpisal Remškar. Zadeva je bila znana tudi v javnosti, čeprav so bili očitki do takrat ovrženi. Zlata Štiblar Kisić je poudarila, da so bili očitki proti njej izmišljeni in da je vloženo ovadbo proti njej tožilstvo že zavrglo.
Člani sveta OI so soglasno ocenili, da je Remškar postopke proti Štiblar Kisićevi sprožil, ko ga je svet zavoda že razrešil z vodstvenega položaja, oziroma ko ni imel več pooblastil za takšno ukrepanje. Janez Remškar je sicer vse te navedbe javno zavrnil. Kljub temu, da je Remškar vložil tudi tožbo proti inštitutu zaradi predčasne odslovitve in zahteva visoko odškodnino, Štiblar Kisićeva meni, da nima možnosti za uspeh, saj med vodenjem ni ustrezno obravnaval revizijskih poročil in se ni odzival na ugotovitve revizorja.
Odnos z dr. Erikom Brecljem
V preteklosti je bila Štiblar Kisićeva vpletena v dogajanje okoli kirurga dr. Erika Breclja, ko je podala odločilno mnenje za odpoved dela, potem ko je pravno analizo naročil Janez Remškar. Vendar se zdi, da so se razmere spremenile. Zlata Štiblar Kisić je dr. Breclja opisala kot izjemnega človeka in kirurga, predanega svojim pacientom, produktivnega in sposobnega. Veseli jo, da dr. Brecelj tudi sam javno potrjuje, da je v sedanjih razmerah končno mogoče nemoteno delati in se posvečati bolnikom.
Izzivi in strateški načrti za Onkološki inštitut
Po imenovanju za v. d. direktorice je Zlata Štiblar Kisić izpostavila, da je težav na inštitutu veliko in da so nekatere izmed njih akutne. Med ključnimi izzivi in načrtovanimi rešitvami so:
Finančno poslovanje in investicije
- V preteklem obdobju je bilo realiziranih zgolj 30 odstotkov predvidenih investicij.
- Inštitut je v obdobju od januarja do junija izkazal presežek odhodkov nad prihodki v višini 352.840 evrov.
- Pričakuje se, da bo inštitut konec leta dočakal v rdečih številkah, predvsem zaradi nepriznavanja beleženja pregledov za bolnike, ki prejmejo sistemsko terapijo isti dan, ko so pregledani pri internistu onkologu. Odločitev ZZZS iz septembra lani pomeni 1,4 milijona evrov primanjkljaja letno. Onkološki inštitut bo vložil ugovor zoper izvržbo ZZZS.
- Štiblar Kisićeva poudarja potrebo po učinkoviti poslovni politiki za zagotavljanje finančnih sredstev.
Pomanjkanje kadra in prostorska stiska
- Inštitut se sooča s pomanjkanjem kadra, predvsem medicinskih sester. Zdravstveni delavci odhajajo v zasebni sektor zaradi boljših plač in manj dežurstev.
- Prisotna je tudi velika prostorska stiska. Začasno rešitev bi predstavljala izgradnja novega stolpiča in nadzidava stavbe H, ki pa se vleče že leta. Ministrstvo zaenkrat še nima sredstev za ta projekt. Štiblar Kisićeva upa, da bodo razpis za nadgradnjo stavbe H in izgradnjo stolpiča R objavili še letos.
Izboljšanje delovnih procesov in odnosov
- Na seji sveta inštituta je izpostavila tudi slabe odnose med zaposlenimi. Kasneje je dejala, da so odnosi slabši kot v obdobju, ko je sama vodila inštitut, a težko išče vzroke za poslabšanje.
- Med cilji je izboljševanje delovnih procesov in boljše povezovanje med vodilnimi delavci v upravi ter vodilnimi v stroki.
- Načrtujejo ureditev pravičnega plačila povečanega obsega dela zaposlenim.
- Razmišljajo o razpisu za zunanjo pomoč pri javnih naročilih, podobno kot ljubljanski klinični center.
Kakovost, varnost in mednarodna akreditacija
V programu vodenja je Štiblar Kisićeva predvidela celovitejše posvečanje varnostnim vizitam in izboljšave pri prijavljanju varnostnih incidentov, tudi s pomočjo strokovne in pravne podpore. Cilj je spodbuditi dosledno analizo napak in skupno ukrepanje za čim bolj učinkovito preprečevanje neželenih dogodkov, kar naj bi dosegli tudi z intervizijami za krepitev zaupanja in zaupnosti med zaposlenimi.
Inštitut si prizadeva za pridobitev mednarodne akreditacije po standardih JSI. Razpis za novo akreditacijo, ki bo bolj ustrezala potrebam in zahtevam inštituta, je že objavljen, s poudarkom na komunikaciji v slovenskem jeziku. Računajo, da bodo akreditacijo pridobili v prvi polovici naslednjega leta.
Pospešeno uvajajo tudi neobtoževalno kulturo, ki bo vodila v doslednejše poročanje o varnostnih incidentih. Kot del teh prizadevanj bodo začeli s tečaji komunikacije, ki bodo obvezni za vse vodstvene kadre, saj sposobnost komunikacije ni dana vsem in se je treba naučiti spoštljivega in umirjenega načina reševanja težav.
Dolgoročni strateški cilji
V sodelovanju z zaposlenimi je bil pripravljen strateški načrt za petletno obdobje, ki ga bo obravnaval svet zavoda. Med postavljenimi cilji je na prvem mestu izboljšanje kakovosti dela in varnosti bolnikov, s ciljem vsakoletnega izboljšanja teh kazalnikov za približno tri odstotke. Načrtujejo tudi gradnjo novih prostorov za reševanje prostorske stiske in petletni načrt za nakup novih naprav. Skupni cilj, skladen z državnim programom za obvladovanje raka, je izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom, zmanjšati pojavnost bolezni in znižati umrljivost obolelih.
Polemika glede upokojitvene starosti in pogodbe
Inšpektorat za javni sektor ministrstva za javno upravo je ugotovil, da je Zlata Štiblar Kisić v letu 2016 izpolnila pogoje za upokojitev. 26. aprila 2016 je s takratno predsednico sveta inštituta Darinko Miklavčič podpisala dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja za eno leto. Po tem datumu dogovora nista podaljšali, saj je bila Štiblar Kisićeva medtem imenovana za polni mandat na mestu generalne direktorice.
Inšpektorat je navedel, da Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 določa, do kdaj najkasneje preneha delovno razmerje javnim uslužbencem, ki so izpolnili pogoje. V primerih, ko delodajalec zaradi objektivnih razlogov ni mogel organizirati delovnega procesa, bi lahko pogodbo podaljšal najdlje do 31. decembra 2017. Onkološki inštitut je sicer ocenil, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje del in nalog generalne direktorice z dne 8. avgusta 2016, sklenjena kot posledica mandata, sama po sebi zadosten pravni temelj za nadaljevanje delovnega razmerja v skladu s podeljenim mandatom. Zato na inštitutu niso videli razloga za podaljšanje dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja.
Inšpektor je opozoril, da zakonodaja ni razlikovala med pogodbami za določen in nedoločen čas ter med mandatnimi in nemandatnimi delovnimi mesti. Poudaril je, da so določbe o prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za upokojitev obstajale že v letu 2016 in da to ni bilo uvedeno šele z zakonom za leto 2017, zato nima retroaktivnega učinka. Sklenil je, da bi predsednica sveta inštituta lahko dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja s Štiblar Kisićevo podaljšala najdlje do konca lanskega leta, pred tem pa bi ji morala izdati akt o prenehanju delovnega razmerja. Ker zakona ne določata sankcij, je inšpektor zadevo odstopil Inšpektoratu za delo, Fursu in Ministrstvu za zdravje.
S Onkološkega inštituta so pojasnili, da sta bila vlada in svet zavoda seznanjena z vsemi informacijami o njenem statusu, ko je bila 12. julija 2016 imenovana za generalno direktorico za mandatno obdobje štirih let. Na podlagi sklepa vlade je bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi 8. avgusta 2016 za čas štirih let, s čimer je Štiblar Kisićeva pridobila polnomočen štiriletni mandat. Poleg tega so poudarili, da od 1. januarja dalje ne veljajo več nobene določbe glede "prisilnega upokojevanja".
Zlata Štiblar Kisić: Pregled poklicne poti
Pred svojo kariero na Onkološkem inštitutu je bila Zlata Štiblar Kisić sodnica. Njena poklicna pot v sodstvu je vključevala tudi obravnavanje nekaterih odmevnih primerov.
- Dodeljena ji je bila razvpita zadeva bulmastifi, vendar so jo kasneje iz primera izločili, ker je poznala lastnika psov Saše Baričeviča.
- Kasneje je prevzela zadevo, v kateri Franci Perčič, nekdanji svetovalec predsednika Danila Türka, toži Janeza Janšo zaradi domnevno žaljive obdolžitve. Pri tem primeru bi se pravzaprav morala izločiti, saj je bila nekoč odvetnica podjetja ADIT (Agencija demokratičnega inozemskega tiska), katerega stečajni upravitelj je bil Perčič.
Podjetje ADIT je imelo ob osamosvojitvi Slovenije "zelo čudno vlogo", saj je dajalo zavetje tudi štirim inženirjem Saftijevega podjetja Iret, ki je tesno sodelovalo z Iskro. Kasneje se je ugotovilo, da je Iret prek njega jugoslovanski vojni servis (ZDPR) v času embarga Irak oskrboval z radiorelejnimi postajami.