Uvod v kolerabo in njene značilnosti
Koleraba (Brassica oleracea var. gongylodes) je cenjena vrtnina, ki je razmeroma enostavna za gojenje in s svojo sladkobo ter maslenim okusom pridobiva pomembno mesto v ozimnici za prehrano ljudi.
Kljub pogosti zmedi z drugimi korenovkami, kolerabo vzgajamo predvsem zaradi njenega odebeljenega stebla (gomolja), ki se razvije nad zemljo. Del gomolja je lahko tudi pod zemljo, barva pa je nad zemljo zelena ali vijoličasta, pod zemljo pa rumena. Užitni so tudi mladi listi.
Koleraba ima podobno zalogo vitaminov in mineralov kot ostale kapusnice, ob tem pa še ogljikove hidrate. Je zdrava in ima malo kalorij, primerna je ne le za domače juhe, ampak tudi za hladne jedi. Pomembno je vedeti, da je občutljiva na dolžino dneva - v dolgem dnevu se odebeljeno steblo ne odebeli pravilno.
Vrste kolerabe in čas setve
Na vrtovih boste najpogosteje naleteli na dve vrsti kolerabe: modro kolerabo (na zunaj je lahko vijolična, vijolično rdeča ali vijolično modra) in belo kolerabo (na zunaj je svetlo zelena).
- Za zgodnje pridelovanje sejemo semena že v februarju v tople grede ali vzgajamo sadike. Spomladi sejemo klasične (male) sorte, ki nas prej nagradijo s pridelkom. Zgodnje sorte kolerabe ne prenašajo višjih poletnih temperatur.
- Za poletni in jesenski pridelek sejemo semena od aprila naprej. Semena takšne kolerabe lahko posadite na prelomu aprila/maja.
- Za ozimnico in dolgotrajno skladiščenje sejemo kolerabo od konca junija do sredine julija, ko svojo rast na gredi zaključi katera izmed pomladanskih vrst zelenjave. Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage in je ugodna tudi dolžina dneva. Sejete lahko vse do julija, ali celo kasneje, če želite pridelati le okusne liste.
Da si podaljšamo obdobje svežega pridelka kolerabe, jo sejemo v presledkih in ne vseh naenkrat.
Priprava tal in izbira rastišča
Koleraba bo bolje uspevala v nekoliko hladnejšem, zmernem podnebju in ji nekoliko manj ugaja previsoka temperatura v poletnem času. Izberite sončno mesto z dobro odcedno zemljo.
Tla pred setvijo kolerabe plitvo obdelamo z motiko in odstranimo vse večje kamne ter plevele. Dobra predpriprava grede je zelo koristna za pridelavo dobro razvitih gomoljev. V nasprotnem primeru lahko pride do tvorbe zakrnelih ali razcepljenih gomoljev. Če vrt ni zapleveljen, bo težav s pleveli manj.
Gredico pognojimo z dobro preperelim hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili. Ker kolerabici ne ustrezajo kisla tla, je treba opraviti apnenje tal, saj je golšavost kapusnic posledica prekislih tal. V ta namen uporabimo sredstva za razkisanje tal, ki so dostopna v vseh bolje založenih vrtnarskih trgovinah.
Vzgoja sadik kolerabe
Koleraba se lahko vzgoji z neposredno setvijo na gredo ali z vzgojo sadik. Gojimo jo kot naknadni posevek ali kot zelo zgodnjo vrtnino.
Sadiko kolerabe vzgojite v 4 do 5 tednih. V dobrem mesecu sadika razvije 3 do 4 prave liste, takrat jo presadimo na prosto. Če se z vzgojo sadik ne boste ukvarjali, si sadike lahko tudi kupite, vendar jih spomladi ne sadite prehitro.
Zgodnja pomladanska vzgoja sadik (za pridelek v aprilu/maju)
Da imamo sadike prvih kolerab pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej, torej februarja ali marca. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Uspešno kali že pri 5 °C.
- Najprej sejemo več semen v vlažen substrat v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
- Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček (kar je lahko že v dveh dneh), in takoj prestavimo na svetlo mesto.
- Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
- Če so se rastline "pretegnile", jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
- Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno.
- Na prosto prve sadike presadimo, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca ali v začetku aprila.
Poletna vzgoja sadik (za jesenski in zimski pridelek)
Za vzgojo sadik za poletno setev (npr. julij) opravimo setev v sredini junija, okoli 20 dni prej kot poteka setev na gredo. Sadike vzgajamo v rastlinjaku ali ob vrtni lopi. V maju vzgojo sadik že v celoti opravljamo zunaj, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno.
Sejemo po dve semeni v vlažen substrat v srednje sadilne enote in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, lahko posejane sadilne enote pokrijemo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prve kalčke, kar je lahko že v treh dneh. Koleraba kot sadika je pripravljena za presajanje na prosto po 30 dneh, ko ima razvite vsaj 2 do 3 prave liste.
Sajenje in nega na prostem
Kolerabo lahko sejemo neposredno na stalno mesto, lahko pa tudi s sadikami, kar je bolj običajno. Sadimo jo med druge rastline, saj ne rabi svoje gredice, ampak jo umestimo med ostale vrtnine v vrtu. Gojimo jo na drugi poljini v kolobarju.
Razdalja sajenja in globina
Razdalja sajenja kolerabe je odvisna predvsem od bujnosti sorte. Običajno jo sadimo na razdaljo 30 do 40 cm med vrstami in okrog 20 do 30 cm v vrsti. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Pri sajenju pazimo, da sadike ne sadimo pregloboko. Sadimo do že nakazane odebelitve stebla, globlje ne, saj lahko prezgodnje in pregloboko sajenje povzroči, da rastlina požene v cvet.
Zalivanje in gnojenje
Koleraba ne potrebuje veliko dušika. Med hranili ji zagotovite približno enako količino dušika in kalija (cca. 1 del dušika na 1 del kalija). Za del dušika bo poskrbel nizki fižol, ki velja za dobrega soseda. Lahko uporabimo mineralna gnojila z več kalija ali še bolje gabezovo brozgo ali zastirko. Vsa hranila vnašate tudi z organskimi gnojili (npr. domač kompost), zato z mineralnimi ne pretiravajte.
Koleraba ne potrebuje veliko zalivanja, le pri posevku v veliki vročini ali po presajanju sadik. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa celo površino grede izdatno zalijemo. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukoreni. Vseskozi skrbimo za enakomerno vlažnost tal z rednim zalivanjem enkrat tedensko in s poletno zastirko.
V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. Setev ali sadike še najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. V avgustu in septembru zalivamo le, če imamo daljša obdobja brez dežja. Ne pozabite na pravilno zalivanje in okopavanje rastlin.
V poletnem času poskrbite, da so tla dovolj vlažna - če imajo dovolj hranilnih snovi in temperatura ni previsoka, koleraba ne bo olesenela. Ekstremna nihanja v vlažnosti in temperaturi tal (kakor tudi zraka) lahko privedejo do pokanja gomoljev. Gomolji pokajo in olesenijo, če je motena oskrba z vodo. Ob nihanjih vlažnosti tal kolerabice počijo, a gre le za estetsko napako.
Mini rastline
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Kolerabo zaščitimo z insektno mrežo od sredine maja dalje. Mreže učinkovito omejijo škodo, ki jo povzročajo bolhači, ki se prehranjujejo z listi. Luknjice v listih naredijo bolhači. V kolikor napad bolhačev ni prehud, večjega vpliva na razvoj odebeljenega stebla ta škodljivec nima. Preventivno si lahko pomagamo s prekrivanjem z insektno mrežo.
V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca. Iz njih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
Na kolerabi lahko opazimo tudi bakterijsko gnilobo kolerabe, med škodljivci pa kapusovo muho, ki objeda korenine. Nabrekli, izmaličeni gomolji in uveli listi so znak golšavosti kapusnic. Obolele rastline je treba odstraniti in uničiti, saj je golšavost kapusnic posledica prekislih tal.
Bodite pozorni tudi na pomanjkanje bora, ki lahko vpliva na zdravje rastlin.
Pletje in zastirka
Koleraba je hvaležna predvsem za okopavanje in redno zalivanje. Tudi setev pred dežjem pospeši vznik, tako bo tudi plevelov manj. Zelo dobro služi poletna zastirka iz slame, listja ali svežega travnega odkosa. Konec julija, ko so rastline že večje, celo gredo zastremo s poletno zastirko, da dodatno zadržujemo vlago.
Kolobarjenje in dobri sosedje
Koleraba se dobro ujema s fižolom, ki poskrbi za preskrbo z dušikom. Primerne so tudi ostale stročnice (grah, bob, leča, čičerika). Nizki fižol velja za dobrega soseda. Ob kolerabi se bo dobro počutil grah, kot dobra soseda sta primerna tudi kumina in kamilica.
Spomladi jo kombiniramo s solato, korenčkom, špinačo, česnom, čebulo. Kasneje jo umestimo k endiviji, radiču in h koromaču. Možna je kombinacija skoraj z vsemi vrtninami.
Spravilo in shranjevanje
Prve pridelke pobiramo v rastlinjakih konec aprila, na prostem v maju. Posamezne mlade liste lahko odtrgamo že prej. Jesenski pridelek pobiramo do konca septembra.
Pobiramo čvrste, mlade kolerabe, saj starejše rastline hitro olesenijo ter izgubijo svoj okus. Gomolje poberemo, ko so veliki med 15 in 20 cm. Za zgodnje sorte kolerabe nabirate skupaj z listi, ko premer gomolja doseže vsaj 5 centimetrov, poleti še prej, saj pozneje olesenijo. Če jih boste pustili, da zrastejo prevelike, lahko izgubijo sladkobo in postanejo bolj žilave.
Za nepretrgan pridelek, ponovite setev vsake tri tedne. Večje pridelke za zimsko skladiščenje pobiramo od septembra do oktobra, ko gomolji dosežejo primerno velikost, običajno je to, ko v premeru merijo okrog 20 cm. Kolerabo za spravilo pustimo zoreti do zime, lahko tudi do januarja. Hladno vreme izboljša okus kolerabe, zato jo pred zmrzaljo poberemo samo toliko, kot jo rabimo.
Običajno jo ob spravilu odrežemo pod razvitim gomoljem, lahko pa jih tudi izpulimo in jim odrežemo korenino. V času rasti in debeljenja odebeljenega stebla, lahko ta del ogrnemo z zastirko in tako »obelimo« odebeljeni del, dokler ga ne poberemo.
Skladiščenje za ozimnico
Pravilno skladiščena koleraba čez zimo počaka do maja naslednjega leta. Shranimo jo lahko v hladilniku, v zabojih z vlažnim peskom, mivko ali šoto, ki jih postavimo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Najbolje se skladišči v vlažnih kleteh ali v 20-litrskih vedrih, kamor kolerabo zložimo po plasteh in vmes nasujemo mivko, ki naj bo rahlo vlažna.
Skladiščite pri temperaturi od 0 do 2 °C in pri povprečni vlažnosti okoli 90%.
Uporaba kolerabe v kulinariki
Pri kolerabi uživamo mlado, še ne olesenelo odebeljeno steblo (gomolj) ter tudi mlade liste (kot sok, špinačo ali v različnih jedeh). Listje, ki bo pognalo iz gomolja med hrambo, lahko enako kot tistega iz grede, uporabite v kuhinji. Najslajša je sveže pobrana z domačega vrta. Uživamo jo lahko svežo ali toplotno obdelano.
Odebeljeno steblo kolerabe je v domači kuhinji zelo uporabna v enolončnicah, juhah in mineštrah.