Izbira sort za spomladanske setve in sajenje sadik solate je pomembna naloga za vsakega vrtnarja. Slovenci smo veliki ljubitelji zelene solate, ki je tradicionalno prisotna na vsakem vrtu. Solata (Lactuca sativa L.) je priljubljena listnata zelenjava iz družine nebinovk (Asteraceae), znana po blagem, svežem okusu. Je ena izmed pomembnejših in najbolj razširjenih vrtnin, ki jo je mogoče gojiti in uživati skoraj v vseh letnih časih.
Zgodovina in značilnosti solate
Solata naj bi izvirala iz srednje ali južne Evrope, domnevno je nastala z mutacijami divje vrste Lactuca serriola. Že v starem Egiptu je veljala za pomembno vrsto sveže zelenjave. Poznali so jo tudi Grki in Rimljani, ki so gojili več različnih oblik, med katerimi so bile posebej cenjene rastline z velikimi, kodrastimi listi. Zgodovinar Herodot je približno 400 let pr. n. št. omenjal solatni sok kot zdravilo, starogrški in perzijski zdravniki pa so zanj predvidevali, da ima pomirjevalni oziroma uspavalni učinek. V srednjem veku so gojili predvsem solate z velikimi, ohlapno razporejenimi listi, ki niso tvorili čvrste glave, kot jo poznamo pri današnjih sortah.
Botanične značilnosti
Solata razvije razmeroma močan koreninski sistem; večina korenin sega do približno 60 cm globine, posamezne pa lahko prodrejo tudi do 1,8 m. Iz glavne korenine izraščajo številne stranske korenine, ki se najpogosteje razraščajo tik pod površino tal. Listi se razvijajo na zelo kratkem, reduciranem steblu in tvorijo rozeto. Njihova barva je lahko zelo različna, od svetlo do temno zelene, rdeče, rjavkaste ali rumenkasto zelene. Rdečkasti odtenki so posledica prisotnosti antocianov, ki se lahko pojavljajo v obliki peg ali pa so razporejeni po celotni listni površini. Notranji listi v glavici oziroma rozeti so običajno svetlejši od zunanjih.
Vrste in tipi solat
Zaradi vsesplošne koristnosti in preproste pridelave se je razvil širok spekter različnih tipov solate. Najpogosteje jo delimo na:
- Mehkolistne sorte (maslenka ali puterca)
- Krhkolistne sorte (ledenka, kristalka, batavia, iceberg)
- Rezivke
- Berivke
- Stebelno solato
- Glavnato solato
- Listnato solato
Poznamo široko barvno paleto listov od zelenih, rdečih, rjavih do rumenih odtenkov. V sortah s temnimi listi je več vitaminov kot v sortah s svetlimi listi. V rdečelistnih sortah pa je spekter vitaminov in mineralov drugačen. Zaradi različnih lastnosti je dobro kombinirati in sejati različne tipe. Glede na čas setve solate delimo na spomladanske, poletno-jesenske in zimske. Vsaka izmed njih je prilagojena na pogoje, ki so prisotni v ustreznem letnem času.
Mehkolistne solate
Mehkolistne solate razvijejo svetlejše, nežne liste, ki se zavijajo v glavo. Notranji listi so običajno svetlejši kot zunanji, listni rob je gladek. Poznamo tudi rdeče mehkolistne solate, ki s svojo barvo popestrijo grede in krožnike. Med mehkolistnimi sortami sta najbolj znani Majska kraljica in Atrakcija, ki ju lahko sejemo istočasno, pridelek pa dozori v tedenskem presledku. Sejemo in sadimo tudi Ameriško rjavko. Mehkolistne solate sejemo spomladi marca in aprila, zadnji rok za setev je od sredine do konca aprila.
Krhkolistne solate
Krhkolistne solate delimo na glavnate (Lactuca sativa L. var. Capitata) in rozetaste (Lactuca sativa L. var. Acephala) oz. gentile. Razvijejo bolj robustne liste, ki se razlikujejo po barvi listov in obliki listnega roba. Tehnološko zrelost dosežejo od 5 do 10 dni kasneje kot mehkolistne sorte. Glavnate solate v tipu ljubljanske ledenke so primerne za pridelavo preko celega leta. Rastline oblikujejo čvrsto glavo s svetlo zelenimi listi. V notranjosti glave so listi rumeni ali skoraj beli. Znano sorto Vanity sta zamenjali odpornejši Eole in Edurne. Solate v tipu dalmatinske ledenke naredijo velike in trde glave. Listi so temno zeleni in nazobčani. Je poletna solata, dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet. Solate tipa gentile so primerne za vzgojo čez celo leto. Oblikujejo sklenjeno, dobro napolnjeno rozeto z nakodranimi listi. Primerne so tudi za rezanje. Zelo znana je sorta Kayac in zimska različica Guenola. Canasta je krhkolistna solata, ki jo lahko sadimo čez celo leto. Listi z rdeče obarvanim listnim robom oblikujejo okroglo rozeto. Dobro prenaša zimski mraz in poletno vročino. Zelo priljubljena je tudi kristalka. Presajamo jo od sredine februarja (neogrevani rastlinjaki) do sredine maja. Primerna pa je tudi za jesensko pridelavo. Oblikuje pol odprto rozeto s kodrastimi svetlo zelenimi listi. Zelo pogosta je sorta Comice, grede pa lahko popestrimo tudi s kristalko v rdečih odtenkih. V zahodni Sloveniji, vedno bolj pa tudi drugod po Sloveniji, je priljubljena tudi romano solata ali štrucarica (Lactuca sativa L. var. Romana ali longifolia). Pri tem tipu so listi razporejeni na krajšem steblu. Oblikuje rahlo podolgovato glavo z gladkimi ali rahlo kodrastimi listi. Sodi med pozne solate in je občutljiva na mraz. Primerna je za poletno pridelavo, saj dobro prenaša vročino. Pojavlja se v zeleni (Little Gem), rdeči (Rosha) in lisasti (Forellenschluss) različici. Slovenci najbolj obožujejo krhkolistne sorte solat, med katere uvrščamo Braziljanko in Bistro, slednjo uvrščamo med prezimne sorte in jo lahko sejemo in sadimo celo leto.
Rezivke in Berivke
Solate rezivke (Lactuca sativa L. var. Secalina) razvijejo skledasto obliko rozete in ne oblikujejo glav. Zaradi dobre odprtosti poleti ne prihaja do poškodb notranjih listov kot pri glavnatih solatah. Rezivko lahko med intenzivno rastjo režemo večkrat (vsaj 1 cm nad rastnim vršičkom). Tudi berivka ne oblikuje glav. Razvije večje število listov v obliki podaljšane rozete. Za prehrano obiramo liste od spodaj navzgor ali pa pobiramo cele rastline. Solate tipa rezivka in berivka so manj občutljive na mraz in na solatno plesen. Med berivke/rezivke spada zelo znani hrastov list. Obstajata različici z zelenimi (Kyro) ali rdečimi listi (Saxo) pa tudi vmesne barve (Bijella). Oblikuje rozeto s krhkimi, skodranimi listi. Pridelujemo jo lahko od zgodnje pomladi do poznega poletja. Za obtrgovanje je primerna tudi Lollo rossa. Sicer spada med krhkolistne solate. Temno rdeči, kodrasti listi oblikujejo rozete. Primerna je za pridelavo čez celo leto in odporna na uhajanje v cvet. Konec maja nastopi čas glavnatih solat, med katerimi nam mehkolistne solate dajejo pridelek teden do dva hitreje kot krhkolistne. Z rozetastimi sortami imamo (manjši) pridelek že v začetku aprila, ki se vsak teden povečuje, dokler ne doseže vrhunca v začetku junija.
Salanove
Dokaj nova skupina solat so salanove. Gre za rozetaste mehkolistne solate, ki so primerne za celoletno pridelovanje na prostem. Rozeta je sestavljena iz manjših listov, ki se ne dotikajo tal, s čimer je zmanjšana možnost razvoja bolezni. Posebnost solate salanove je, da se rozeta razdeli na številne enako velike liste z enim samim rezom skozi osnovo. Poznamo rdeče in zelene različice, take z ravnim ali kodrastim listnim robom.
Vzgoja solate
Solato lahko sejemo neposredno na stalno mesto. Seme kali že pri zelo nizkih temperaturah (2°C do 3°C), obenem pa kaljenje zelo ovira temperatura nad 20°C. Solate so zelo občutljive na dolžino dneva. Ob nepravilni izbiri sort bodo rastline mnogo hitreje pognale v cvet. Za hladnejše dni (pozno jeseni, zima, pomlad) posadimo solate Ljubljanska ledenka, Bistra, Posavka, Vegorka. Sorte Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Gentile odlično prenašajo pridelovanje v vseh letnih časih. Prav v vročem delu poletja lahko posadimo sredozemsko solato romano, ki obstaja v zeleni, rdeči ali lisasti različici. Prezime sorte so krhkolistne Posavka, Vegorka, Bistra ter mehkolistne Zimska rjavka in Nansen. Zimske sorte lahko sejemo ali sadimo od sredine avgusta pa vse do konca oktobra.
Pri vzgoji solate je še vedno precej razširjena neposredna gosta setev na prosto, za katero sledi pobiranje mladih listov, redčenje ali presajanje posameznih solat s puljenimi sadikami. Njena prednost je v preprostosti, še posebej, ko imamo semen solate v izobilju. Najboljša nadgradnja je, da sejemo v vrste, torej v prej pripravljene jarke. Če smo redni z vzgojo ostalih sadik, tudi sadike solate vzgajamo v istem času in združimo vrtna opravila. Na ta način spomladi pridobimo kar nekaj tednov zgodnejši pridelek spomladanske solate.
Gojenje solate od setve do žetve
Postopek vzgoje sadik
Tehnično postopek vzgoje sadik solate poteka enako kot pri cvetači, zelju in kolerabici, le da hitreje doseže »zrelo fazo« sadik in jih tudi prej presajamo na prosto. S setvijo začnemo v sredini februarja. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Kasnejše setve, ki jih opravljamo v presledkih, prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo. A je kasnejša nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo. Izbiramo sorte, ki tudi prezimijo, da bomo solato nabirali še pozimi.
Presajanje in nega
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta (gosta) sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Vrtnarji vedno nabiramo pridelek »malo po malo«, medtem ko pridelovalci vzgajajo glavnato solato do končne tehnične zrelosti in poberejo pridelek naenkrat. V tem primeru jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini.
Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Tudi glavnate sorte umažemo z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solata potrebuje veliko sonca in vlage. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Ker solate rastejo izredno hitro, kemično zatiranje bolezni in škodljivcev ni priporočeno. Da do okužb ne pride, poskrbimo za primerne razdalje med rastlinami, prav tako pa tudi ne pretiravamo z gnojenjem.
Solato in druge vrtnine je najbolje saditi s pomočjo vrvice in metra. Če solato sejemo in sadimo v vrste, lažje nadzorujemo plevele, rastline imajo več časa za razvoj, solate se tudi ne pretegnejo. Rozetasti tip solate sadimo nekoliko bolj narazen, vsaj 40 cm med vrstami. Miša Pušenjak svetuje, da jo sadimo v trikotnik, tako je razdalja lahko tudi nekoliko manjša. Solata je skoraj z vsemi vrtninami dobra soseda in ima zelo malo neugodnih oz. slabih sosedov. Pazimo, da je ne sejemo in sadimo v bližino peteršilja. Spomladi prostor med vrstami izkoristimo za setev redkvice, tako imamo tla zelo hitro zakrita, kar je v spomladanskem času zelo pomembno. Sadimo jo lahko tudi izmenično s korenčkom; ko solato porežemo, na tem mestu posadimo por. Tako por skrijemo med korenje. V mesecu maju, ko sadimo paradižnik in papriko, jo sadimo v vmesni prostor, saj sadike plodovk sadimo dovolj narazen, da solata lepo uspeva.
Spravilo in uporaba
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Rozetaste sorte nabiramo postopno. Glede načina obiranja imajo tudi imena - berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe.
Shranjevanje in hranilna vrednost
Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku. Solata je živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 g sveže solate vsebuje le 20 kcal (84 kJ). Njeno sestavo večinoma predstavlja voda (približno 95 %), med suho snovjo pa prevladujejo ogljikovi hidrati in relativno velika vsebnost prehranske vlaknine. Solata je predvsem bogat vir vitamina K, ki prispeva k ohranjanju kosti in strjevanju krvi.
Priprava in recepti
Solato najpogosteje uživamo svežo. Največ hranil vsebuje sveže nabrana, zato jo je priporočljivo zaužiti čim prej po obiranju ali nakupu. Med shranjevanjem hitro izgublja na kakovosti ter vsebnosti vitaminov in mineralov. Liste pred uporabo le speremo pod tekočo vodo in jih ne namakamo. Pri pripravi ni priporočljivo odstranjevati listnih reber, saj tudi ta vsebujejo številne hranilne snovi. Solato lahko za 2 do 3 dni shranjujemo v hladnem in vlažnem prostoru pri temperaturi 0 do 6°C. V hladilnicah pri 0 do 1°C in 95% relativni zračni vlagi ostane sveža do približno 3 tedne, v kontrolirani atmosferi pa celo do 4 tedne. Lateks, ki ga vsebuje solata, vsebuje spojine, kot sta laktucin in laktukopikrin, ki so ju v preteklosti uporabljali kot blago pomirjevalo ali analgetik. Grenak okus ne nastane naključno, povzročajo ga spojine, ki delujejo kot obramba proti rastlinojedcem in patogenom. Je ena najbolj sladkih solat. Odlična za vzgojo v loncih in koritih. Odlična za žar, z njo popestrimo sendviče (listi so optimalne velikosti).
Recept: Solata s kvinojo in avokadom
- Kvinojo skuhamo po navodilih na embalaži in pustimo, da se ohladi.
- Jajce skuhamo do trdega (8 minut rahlega vrenja).
- Solato operemo in natrgamo na primerno velikost.
- Redkvico narežemo na tanke kolobarje, avokado na kocke, paradižnik na polovičke.
- V večji skledi zmešamo kristalko, redkvico, avokado, paradižnik, čičeriko in ohlajeno kvinojo.
- Prelijemo s prelivom, pripravljenim iz oljčnega olja, limoninega soka, soli in popra.
- Po vrhu potresemo oreščke in drobnjak.
tags: #zgodnja #pomladanska #solata #ime