Solata je najpomembnejša solatnica na jedilniku Slovencev, brez nje si težko predstavljamo kosilo ali večerjo. Je nadvse priljubljena vrtnina, ki vsebuje številne vitamine in minerale, zato velja za železni repertoar vsakega vrta. Solata je nepogrešljiva zelenjava, ki pospešuje tek in prebavo.
Ko govorimo o solati, največkrat pomislimo na sočne, bledo zelene liste zelene solate. Toda številne sorte solate so najrazličnejših oblik in barv.
Zakaj vzgajati lastne sadike solate?
Upoštevajte osnovna navodila in vzgojili boste sadike, ki so cenejše od kupljenih. Z vzgojo lastnih sadik solate lahko pričnemo že zgodaj spomladi, takrat je želja po sveži domači solati običajno največja. Na ta način spomladi pridobimo kar nekaj tednov zgodnejši pridelek spomladanske solate.
Izbira semen in priprava
Vrste solate
Poznamo maslenke, kodrolistne ledenke, rimske solate, prostolistne solate-berivke ter mešanico listnatih solat. Pri nakupu semen solate pa moramo biti pazljivi, ker nekatere sorte ljubijo hladne mesece, druge pa toplejše poletne dni.
Izbira semen
Za vzgojo lastnih sadik izberite ekološko seme. Ekološko seme je vaš prvi korak k zdravi prehrani in ohranjanju zdravih tal, ker semena niso tretirana z kemičnimi sredstvi. Za setev solate uporabite sveže seme, ki ni starejše kot leto dni.
Setev semen
Potrebni materiali
Za vzgojo domačih rastlin solate potrebujemo: posodice ali sadilne vreče, ekološka semena, organsko zemljo ali kokosov substrat, pršilko, plastično folijo in označevalne tablice. Uporabimo univerzalen substrat, prav tako je priporočljiva mikoriza. Setvene platoje napolnite z zemljo za setev in pikiranje, ki je dovolj drobna, da ne moti vznika nežnega kalčka.
Postopek setve
S setvijo začnemo v sredini februarja ali zgodaj spomladi. Semena solate lahko sejemo tudi v zabojčke, korita ali večje lončke. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. V vsak šotni lonček vtisnemo po tri semena. Seme rahlo vtisnite v podlago in na posejano površino potresite vermikulit, ki zadržuje vlago. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
Na koncu ne pozabite na pršenje z vodo, ki ga opravite kar s pršilko. Pomembno je, da se zemlja med vzgojo sadike ne izsuši, zato so v mini rastlinjakih lončki na plastičnih podstavkih in pokriti s prozornim pokrovom, tako da se vlaga stalno vzdržuje, občasno pa jih seveda tudi nežno popršimo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Temperatura in svetloba za kalitev
Solata vzkali v 3 - 10 dneh. Kali naj pri temperaturi med 16 in 18 °C. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Semena solate bodo pri temperaturi nad 25 °C zelo slabo kalila; da se ne pregrejejo, jih je najbolje posejati zgodaj zvečer.
Ko se oblikuje prvi pravi list, sadike premaknite na okensko polico, kjer naj bo temperatura okrog 20 °C. Tako boste vedno vzgojili nepretegnjene kompaktne sadike. Solata je sončna rastlina, kar pomeni, da zahteva polno dnevno svetlobo in več ur dneva.
Bean Time-Lapse - 25 days | Soil cross section
Pikiranje (presajanje mladih sadik)
Kdaj pikirati
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. Če se odločimo za setev v zabojčkih, koritih ali večjih lončkih, je potrebno solato prepikirati, ko naredi dva prava lista.
Kako pikirati
S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Da se korenine bolje razvijejo, sejančke spikirajte nekoliko globlje. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikanju posadimo globlje, vse do kličnih listov.
Nega po pikanju
Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikanju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno.
Utrjevanje sadik
Sadike ob spremembi temperature, prostora in presajanju doživijo šok. Da ta šok ob presajanju zmanjšamo, jim dajmo čas, da se prilagodijo na drugačne razmere. Proces utrjevanja sadik naj traja vsaj en teden do štirinajst dni. Na začetku sadike iz notranjih prostorov postavite ven čez dan, da se privadijo na sončne žarke in drugačno (zunanjo) temperaturo. Pazimo, da so vedno dobro zalite.
Čez noč jih ponovno postavite v zaveten prostor ali rastlinjak. Ko se bliža čas za sajenje, pa zadnjih nekaj dni sadike pustimo v zavetju zunaj tudi čez noč. Pri kasnejših setvah je nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah.
Priprava gredice za presajanje
Lokacija in tla
Za solatno gredico izberemo topel in sončen prostor s humoznimi tlemi. Tla morajo dobro zadrževati vlago, sicer bodo šle solate predčasno v cvet.
Gnojenje
Tla pognojimo s kompostom ali mineralnim gnojilom z majhno vsebnostjo dušika. Izogibajmo se svežega hlevskega gnoja. Gredice, kjer gojite solato, s kompostom ali drugim organskim gnojilom gnojite pol manj kot paradižnik ali papriko. Solata ne rabi posebno močnega gnojenja, zelo pa je hvaležna za redno rahljanje tal in zalivanje.
Spomladi lahko na vrtne grede še vedno raztrosite dobro uležan in predelan domač kompost. Kompost lahko uporabite tudi kot zastirko. Kompostna zastirka na spomladanskih vrtnih gredah je namreč nekaj najboljšega, kar lahko storite za vaš samooskrbni zelenjavni vrt. Ne le, da bo nahranila prst, odvrača tudi polže, zaradi temne barve zviša temperaturo in pospeši kaljenje semen ter dobro vpije v vodo. Če solata zelo slabo raste, jo je potrebno pognojiti z gnojilom, ki vsebuje več dušika.
Dobri in slabi sosedje (kolobarjenje)
Pri načrtovanju vrta in kasnejši zasaditvi je dobro, da upoštevamo kolobarjenje in zasaditev glede na dobre in slabe sosede. Tako se bomo izognili izčrpavanju vrtne prsti ter razmnoževanju bolezni in škodljivcev.
- Solato v vrt sadimo za česnom in čebulčkom, pred solato sejemo tudi bob in vrtni grah.
- Zgodaj spomladi sejte solato z redkvico ali grahom. Na gredici naj ne bo nikoli sama.
- Solata se bo dobro počutila tudi ob paradižniku, kumarah, čebuli, jagodah, bučkah, cvetači, poru, zelju, korenčku, zeleni in belušu.
- V vrtu so solati dobri sosedje paradižnik, fižol, kumare, čebula, zelena, bela redkev in drobnjak, od zelišč pa šetraj in koper.
- Krebuljica, posejana kot vmesni posevek, bo solato varovala pred polži, ušmi, mravljami in solatno plesnijo.
- Skupaj s solato lahko na gredico posejemo sladko koruzo ali zelje, ki rasteta počasneje in kasneje zapolnita prostor, s katerega smo že pobrali pridelek solate.
- V vrt lahko sejte tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun.
Presajanje sadik na prosto
Pravilen čas presajanja
S pridelavo lahko pričnemo že zgodaj spomladi. Solato iz sadik v vrt sadimo, ko je zemlja tudi ponoči ogreta na 5 °C. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na meteo.si. V primeru zmrzali solato pokrijte z loki in zimsko kopreno. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko že v začetku marca sadite krhkolistno solato, s sajenjem pa nadaljujete tudi v aprilu in maju. Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. V mesecu aprilu sejemo in presajamo vrtnino v največjem obsegu. V tem času pa še vedno tvegamo, da nas preseneti pozeba, zato je vrtna koprena odlična ideja za zaščito sadik in mladih rastlin.
Sadilna razdalja
Za 4-člansko družino vsak mesec posadimo 30 sadik solat. Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta (gosta) sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Imejmo v mislih, da vrtnarji vedno nabiramo pridelek »malo po malo«, medtem ko pridelovalci vzgajajo glavnato solato do končne tehnične zrelosti in poberejo pridelek naenkrat. V tem primeru jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo. Na splošno velja, da je sadilna razdalja za krhkolistne solate med vrstami okrog 40 cm in v vrsti približno 30 cm. Mehkolistne solate lahko sadite nekoliko bolj skupaj. Optimalna razdalja med rastlinami solate naj bo 20-30 cm x 20-40 cm.
Tehnika presajanja
Ko smo načrtovali zasaditev in pripravili naše sadike na presajanje, je edino, kar nam še ostane - presajanje. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Dobro zalite sadike še v lončkih postavite na grede, tja, kjer bo njihovo stalno mesto. Upoštevajte razdalje med rastlinami.
Poleg vsake sadike v lončku izkopljite jamico, primerno široko in globoko. Sadiko previdno vzemite iz lončka, da je ne poškodujete. Najlažje bo, da lonček najprej narahlo okrog in okrog stiskate, da odstopi od koreninske grude. Zatem postavite sadiko med vaše prste in jo obrnite, da vam ostane v dlani. Če so se koreninice zataknile na spodnjem delu, jih skušajte nežno izmotati. Sadik nikakor na silo ne vlecite iz lončkov. Sadiko položite v pripravljeno jamico in zagrebite s prstjo. Okrog sadike na rahlo pritisnite na zemljo, da odstranite zračne žepke. Ko so sadike dobro nameščene v vrtni gredi, jih obvezno zalijemo.
Solato presajamo s koreninsko grudo, s čimer preprečimo poškodbe korenin in začetni šok rastline. Še najboljši pa so šotni lončki, saj sadike sploh ni treba jemati iz lončka, ampak jo posadimo skupaj z njim. Solato presajamo plitvo, le do koreninskega vratu, tako da so po presajanju klični lističi še vedno vidni. Sadike solate presadimo na tak način, da ostane delček koreninske grude nad površino prsti. To pa zato, ker je solata še posebej občutljiva in hitro zgnije. Pri presajanju ne sadimo pregloboko (sadimo tako globoko, kot je rasla, preden smo jo izpulili).
Posebnosti presajanja
Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami.
Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Tudi glavnate sorte umažemo z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla.
Nega solate v rasti
Zalivanje
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Tudi v suši zalivamo.
Solato zalivamo v daljših časovnih razmakih in dolgotrajno, da voda priteče do korenin. Ob pogostem zalivanju in z majhnimi količinami vode vzpodbujamo razvoj glivičnih bolezni, predvsem solatne plesni, ki lahko uniči pridelek solate.
Pletje
Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Ko je solata posajena, je najboljša rešitev za preprečitev rasti plevela zastirka za vrt.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje, ne bo težav z boleznimi. Ob nakupu sadik bodite pozorni na solatno plesen, ki včasih napade že sadike.
Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Veliko manj imamo težav z sadikami solate, če vzgojimo zdrave ter odporne sadike, ki smo jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin; če opazimo majhno spremembo, ukrepamo takoj. Bolezni, ki napadejo solate so: siva plesen, listna pegavost in solatna plesen.
Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Mladim sadikam veliko škode naredijo polži, ki objedo nežne mlade lističe. Proti njim namestimo na več koncev gredice jogurtove lončke, do polovice napolnjene s pivom, ki jih do roba vkopljemo v tla. Solato varujejo pred polži tudi nekatere cvetlice in zelišča. Ob manjšem naskoku polžev je lahko uspešen timijan, posajen ob robovih solatne gredice. Polže odganjata tudi čebula in česen ter zastirka iz praproti in bezga. Ali ste vedeli, da polži ne obožujejo solate rdeče, rjavkaste in vijolične barve? Poizkusite in boste videli razliko.
Med škodljivci pa nam večjo škodo povzročajo uši, polži, strune, ptice, voluhar. Za solato so bolj problematične strune, ki jih lahko zatirate z ekološkimi pripravki. Strune lovite tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti jih okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. Bolj kot bolezni delajo škodo polži, voluhar, koreninske uši in strune. Za boj proti njim so priporočljivi naravni pripravki za zaščito rastlin.
Za boj proti trdovratnim boleznim in voluharju na solatnicah se lahko borimo tudi z domačim pripravkom iz česna. Za izdelavo pripravka potrebujemo 35 g česnovih strokov; če imamo mladi česen, lahko uporabimo tudi liste. Česen prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati čez noč.
Pobiranje in shranjevanje solate
Načini pobiranja
Solata z domačega vrta je najokusnejša, če jo režemo sproti in toliko, kolikor jo potrebujemo, tako ohrani vse koristne vitamine in minerale. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Rozetaste sorte nabiramo postopno. Glede načina obiranja imajo tudi imena - berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej.
Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe. Prostolistne sorte solate se pobira 7 tednov po sejanju, liste pa je potrebno odrezati tik pred pripravo, ker hitro uvenejo. Solata sorte maslenka dozorijo v 7-10 tednih, stožčaste in kodrolistne sorte pa v 11-12 tednih.
Solata vsebuje veliko C, A, B in E vitamina, mineralov ter rudninskih snovi.
Shranjevanje
Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku. Glavnate solate lahko nekaj dni shranite v hladilniku.
Vzgoja solate skozi leto
Zgodaj spomladi
S pridelavo lahko pričnemo že zgodaj spomladi. Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko že v začetku marca sadite krhko listno solato, s sajenjem pa nadaljujete tudi v aprilu in maju. Lahko že v sredini marca v vrste sejete solato berivko, običajno jo na prosto sejete od konca marca naprej. Berivko namenimo rezanju mladih listov ali celih rastlin, ob pregosti setvi posevek redčite in prepulite. Krhkolisto solato na prosto sejte do konca aprila, možna je tudi setev v tople grede. Setev v tople grede lahko opravite že januarja, če to dopušča vreme. Z rozetastimi sortami imamo (manjši) pridelek že v začetku aprila, ki se vsak teden povečuje, dokler ne doseže vrhunca v začetku junija. Konec maja nastopi čas glavnatih solat, med katerimi nam mehkolistne solate dajejo pridelek teden do dva hitreje kot krhkolistne.
Poletna setev
Poletne solate so primerne za setev od sredine maja do konca julija in ne gredo v cvet. Za setev so primerne vse sorte, razen mehkolistnih. Dobro pa prenašajo poletno vročino romanske solate. Poletne solate sejemo od julija do konca avgusta. V poletnih mesecih semena solate slabše kalijo zaradi visokih temperatur.
Jesenska in zimska vzgoja
Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo. Izbiramo sorte, ki tudi prezimijo, da bomo solato nabirali še pozimi. Jesenske solate sejemo septembra in v začetku oktobra. Te so primerne za nabiranje od srede septembra do konca oktobra in pod folijskim tunelom. Priporočajo se sorte 'Vegorka' in 'Zimska rjavka' ter mehkolistno glavnato solato 'Nansen'.
Za vzgojo solate pozimi je odločno premalo svetlobe na podstrešju in na stopnišču, še posebej, če upoštevamo kratek dan pozimi, saj solata zahteva polno dnevno svetlobo in več ur dneva. Vendar pa se rastlince ne dajo kar tako. Lahko poskusite v korito za rože posejati solatko - berivko. Poskrbite za primerno zemljo, svetlobo, vlago in toploto, mogoče pa vam uspe.