Z rahlo pokuhano blitvo lahko zelo kakovostno popestrimo še marsikatero jed z mesom ali ribo. Omenjena zelena omaka mnogim ni všeč, vendar v naprednejši kulinariki »špinačo«, narejeno tudi iz blitve, zelo visoko cenimo. Da odlike in uporabnost blitve spoznamo bolje, jo bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili in tako mogoče prepričali še koga, da je blitva poletna različica špinače in izvorna zelenjava za popestritev jedilnika.
Botanične značilnosti blitve in špinače
Razmerje med blitvo in špinačo
Napačno je razmišljanje, da je blitva botanično v sorodu s špinačo ali z novozelandsko špinačo, ker sodi vsaka v svoj rod in svojo vrsto. K zmedi pripomore to, da jih druži uporabna oziroma kulinarična podobnost, saj jih uporabljamo na enak oziroma zelo podoben način in jih zato pogosto uvrščamo v skupino, ki ji rečemo špinačnice, pri katerih je cilj pridelave vegetativni del rastline, torej pecelj in list. Igor Škerbot, specialist za poljedelstvo in vrtnarstvo pri KGZS Zavodu CE, je poudaril, da je blitva nezahtevna zelenjadnica iz skupine špinačnic, kamor sicer štejemo tudi navadno in novozelandsko špinačo, s katerima blitva ni nič v sorodstvu, druži jih le enak cilj pridelave, to je list in listni pecelj za pripravo značilne »zelene omake« ali kot jed pogosto poimenujemo tudi špinača.
Špinača (Spinacia oleracea) kljub podobnemu izgledu in uporabnosti ni toliko v sorodu z blitvo, kot bi si lahko mislili. Če pogledamo botanično delitev, ta potrdi, da je blitva (Beta vulgaris L. ssp. vulgaris var. vulgaris) veliko bolj v sorodu z rdečo peso kot s špinačo.
Opis blitve
Blitva je listnata zelenjava z velikimi listi svetlo ali temno zelene, rdeče ali rumene barve. Tudi njene listne žile so lahko različnih barv ali debeline. Blitva je poznana špinačnica, kjer so užitni listni peclji in listna ploskev, zelo pogosto je tudi okrasna rastlina, saj poznamo poleg belostebelne tudi blitve z rumenimi, rdečimi ali vijoličnimi stebli in listnimi žilami. Najbolj običajna oziroma tista, ki jo večina ljudi pozna, je širokostebelna, s temno zelenimi gladkimi listi in belimi stebli. Gojimo jo predvsem zaradi hranljivih listov.
Gojenje blitve in špinače
Setev in sajenje blitve
Blitvo lahko sejemo skozi celo leto, začnemo že v februarju, ko vzgojimo prve sadike. Od marca dalje jo lahko sejemo na prosto, prav tako lahko marca že presajamo na prosto sadike blitve. Blitva je zelo neobčutljiva na mraz, zato nam spomladi ni potrebno čakati, da minejo mrzle noči. Odrasle rastline brez težav nezaščitene prezimijo v povprečni zimi. Vendar pa to ne pomeni, da je blitva trajnica - je dvoletnica. To pomeni, da v prvem letu zraste v odraslo rastlino, v drugem letu pa zacveti in naredi seme.
Glede na to, da je blitva izrazito nezahtevna rastlina ter jo obenem odlikuje hitra rast, se ne trudimo z vzgojo njenih sadik in jo enostavno sejemo na prosto. Sejemo od marca do aprila ter jeseni od julija do septembra v 2 cm globoke brazde, 45 cm narazen. Sadike preredčimo na 20 cm narazen. Sadike vzgajamo marca in aprila in kasneje še v avgustu. Za setev uporabimo fino zemljo za setev Bio Plantella Start.
Blitva je izrazito nezahtevna in hitro rastoča rastlina, zato ne pripravljamo sadik, ampak jo enostavno sejemo na prosto. Sejemo v maju ter jeseni od julija do septembra v 2 cm globoke brazde 45 cm narazen. Sadike preredčimo na 20 cm razmaka v vrsti. Pri jesenski setvi jo osujemo tako visoko, da na prostem ostanejo samo listne ploskve. Tako bo prezimila.
Prvo sajenje sadik na prosto opravimo v maju, juniju in juliju, kasneje še v septembru. Lahko presajamo tudi sadike brez koreninske grude. Pri pomladanski setvi režemo liste od poletja do jeseni, pri jesenski pa blitva prezimi, osujemo jo tako visoko, da na prostem ostanejo samo listne ploskve, in njene liste pobiramo spomladi.
Vzgoja sadik blitve
Setev za vzgojo sadik opravimo konec februarja, ko sejemo in na enak način vzgajamo tudi zelje, glavnati ohrovt, cvetačo in kolerabico. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Če dobro pogledamo seme blitve, opazimo, da gre velikokrat za skupek dveh, včasih tudi treh semen. Zato lahko iz »enega semena« vzklijejo tudi 2 do 3 blitve. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalih rastlinam, ki jih istočasno kalimo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v treh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto.
Ko so lepo razviti klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno.
Ko blitva, ki smo jo vzgojili iz sadik, razvije 4 prave liste, jo presadimo na prosto. To je približno 45 dni po setvi za vzgojo zgodnjih sadik in v roku 30 dni pri morebitni kasnejši vzgoji sadik na prostem. Presajanje sadik poteka od konca marca do sredine aprila. Zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo s kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Sadimo globoko ali v kupček vse do prvih pravih listov. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Rastline do sredine maja pred mrzlim vetrom in hladnimi nočmi ščitimo z vrtno kopreno. Nato kopreno ter loke odstranimo. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in kasneje pletja praktično ni več. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela. Zgodaj presajene rastline se do poletja globoko ukoreninijo, kar zmanjša potrebo po zalivanju v poletnih mesecih. Še posebej pri rednem pobiranju je razmerje med koreninami in listno maso na strani korenin, ki lahko listom priskrbijo dovolj vode.
Gnojenje in namakanje
Temeljno gnojenje in dognojevanje z Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Poleti poskrbimo za dovolj vlage v tleh, sicer blitva v vročini zacveti že v istem letu. Vodi za zalivanje občasno dodamo Bio Plantella Vito, ki bo pospešila razvoj in okrepila rastline. Gnojimo z domačim kompostom (2 l/m2). Če nima dovolj vlage, hitro zacveti. Potrebuje primerno vsebnost kalija v tleh. Ugajata ji okopavanje in vzdrževanje rahlih tal. Ne prenaša zastajanja vode v tleh.
Gojenje špinače
Špinača namreč, tako kot blitva, dobro prenaša mraz, zelo slabo pa prenaša vročino in sušo. Najboljši termin za setev špinače je pozno poletje ali zgodnja jesen. Torej, če jo sejemo spomladi, bomo od zrastlih rastlin imeli zelo malo pridelka. Če jo sejemo zgodaj v letu (februar, marec), jo bomo lahko porezali enkrat, mogoče dvakrat. Če jo sejemo kasneje, je možno, da sploh ne bo formirala veliko listja, ker bo takoj pognala cvetno steblo. Čez leto se lahko sejejo in pridelujejo nekatere druge rastline, ki jih prav tako poimenujemo in uporabljamo kot špinačo, čeprav botanično to niso.
Pri špinači ni takšne izbire, kot pri blitvah. Za veliko pridelka sedaj posejemo blitvo, seme špinače pa "prišparamo" do jeseni.
Pobiranje in shranjevanje
Rezati blitvo pričnemo, ko doseže listje višino 10 do 15 cm. Liste stalno trgamo ter s tem omogočimo razvoj novih, mladih listov. Liste blitve režemo, preden njihova velikost doseže 25 cm. Pri pobiranju lahko odrežemo vsa stebla, le spodnjih 5 cm rastline pustimo, da bo od tam rastlina pognala nove liste. Blitva prinaša obilo pridelka celo leto, čeprav jo sejemo le enkrat v sezoni. To dosežemo s sprotnim ročnim obiranjem najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo steblo blitve, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo. Tak način nabiranja nam podaljša obdobje pridelka na manjšem številu rastlin. S prvim obiranjem začnemo konec aprila, bolj redni kot smo, mlajše ter slajše liste imamo za uporabo.
V hladilniku blitve ne hranimo. Poleti sproti režemo liste, ohranjamo pa srčne.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Blitva je predvsem zanimiva, ker ima dokaj podoben okus špinači, lahko jo pripravimo na enak način, vendar ne kopiči nitratov, tako kot špinača, zato je bolj primerna za otroke. Vsebuje vitamina A in C, nekaj tudi B1 in B2. Med minerali ima največ kalija, mangana, železa in kalcija.
Res je, da imata tako blitva, kot špinača precej železa, nimata pa ga tako zelo veliko, kot je mislil Popaj. Zgodba za tem naj bi bila, da so se v 60-ih zmotili pri preračunavanju vrednosti železa in prišli do zelo visoke številke. Blitva vsebuje veliko vitaminov in mineralov, v nasprotju s špinačo ne kopiči nitratov.
Kljub temu, da je blitva zelo zdrava, pa velja, da ni cvetja brez trnja - v njenih steblih se namreč podobno kot pri špinači kopiči oksalna kislina, zato jih je priporočljivo odstraniti, zlasti kadar blitva ni več povsem mlada.
Kulinarika in uporaba
Blitvo lahko pripravimo na različne načine, mlado zabelimo z dobrim oljčnim oljem in balzamičnim kisom ter morsko soljo, kar je odlična sveža solata. V drugi skrajnosti pa jo za krepkejši jed zabelimo z drobtinami na maslu, posujemo s sirom in gratiniramo. Blitvo najpogosteje srečamo v ribjih restavracijah, saj je kuhana in začinjena s česnom v kombinaciji s kuhanim krompirjem najbolj standardna priloga, tako rekoč železni repertoar ob vsaki morski ribji pojedini.
Poleg tega lahko blitvo uporabimo na najrazličnejše načine - denimo kot enakovreden nadomestek špinače, z njo lahko nadevamo okusno pito (poleg omenjene sladke tudi slane različice), skupaj s skuto jo lahko zavijemo v zelenjavni zavitek, v eni od balkanskih različic imenovan zeljanica, pri nas pa najpogosteje dostopen pod imenom špinačni burek. Lahko jo narežemo in jedem dodamo surovo ali pa jo popražimo na čebuli ter dodamo denimo riž in po želji še malo smetane, iz česar nastane okusna rižota. Lahko pa jo le skuhamo, zabelimo z oljčnim oljem in soljo ter ji primešamo sesekljane črne oljke, dobro se ujame tudi s šparglji.
Zanimivo je, da lahko blitvo okusno pripravimo tudi na sladek način. Denimo v slastni piti iz krhkega testa, ki jo nadevamo z nadevom iz narezane blitve, jajc, sladkorja, oljčnega olja, pinjol in v konjaku namočenih rozin, vse skupaj pa pokrijemo s tenkimi rezinami mladega krompirja in spečemo v pečici. Ste že preizkusili ozkostebelno blitvo?
Jarní závitky - Roman Paulus - Kulinářská Akademie Lidlu
Recept: Blitvin zavitek
Sestavine:
- 3 žlice oljčnega olja
- 70 g masla
- 4 žlice mleka
- 1 jajce
- 20 g masla za pomaščenje pekača
- Moka za delovno površino
- Delno razvaljane plošče listnatega testa (ali vlečeno testo)
- Blitva
- Čebula
- Orehi
- Sir (nadrobljen)
- Sol
- Sveže zmlet poper
- Mleta paprika
Priprava:
- Delno razvaljane plošče listnatega testa zložimo drugo poleg druge in jih odtajamo pri sobni temperaturi. Če delno razvaljanega listnatega testa ni na razpolago, ga nekoliko razvaljamo sami, namesto listnatega pa lahko uporabimo tudi vlečeno testo.
- Blitvo očistimo, operemo in grobo sesekljamo. Čebulo očistimo, operemo in zrežemo na tanka kolesca. Orehe grobo sesekljamo, sir nadrobimo.
- V ponvi segrejemo tri žlice olja in 60 gramov masla. Na maščobo stresemo narezano čebulo in sesekljane orehe, vse skupaj pa med mešanjem pražimo tri minute.
- Praženi čebuli in orehom dodamo blitvo, pokrijemo in dušimo dve minuti. Odstavimo in ohladimo.
- Ohlajeni blitvi primešamo nadrobljen sir, žlico mleka in 1 jajce. Mešanico začinimo s soljo, sveže zmletim poprom in mleto papriko.
- Preostalo maslo stopimo in zmešamo s štirimi žlicami mleka, preostalim oljem in jajcem. Z mešanico premažemo nekoliko razvaljane plošče testa (ali liste vlečenega testa, če se odločimo za to različico), ki jih položimo eno na drugo.
- Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Pekač namažemo z maslom.
- Listnato testo na pomokani delovni površini razvaljamo v pravokotnik približno 30 krat 40 centimetrov.
- Mešanico blitve enakomerno porazdelimo po testu, potem pa testo zvijemo, rob previdno zatisnemo in položimo v pekač.
- Rumenjak zmešamo s preostalim mlekom in z mešanico premažemo zavitek.
- Pekač za 35 minut potisnemo na srednje vodilo v segreti pečici, da se zavitek zlato rjavo zapeče.
Blitva v kulturi in tradiciji
Ravno minuli konec tedna so na Obali, v idilični istrski vasici Padna, že petič priredili praznik oljčnega olja in bledeža, kakor tam pravijo blitvi. Ta ima v Padni prav posebno mesto, saj resnična zgodba govori, da so pred skoraj 130 leti od prodaje blitve zbrali toliko denarja, da je zadostovalo za nov vaški zvonik. V Padni so lahko sladokusci med številnimi zanimivimi in na prvi pogled celo nenavadnimi, a slastnimi jedmi pokusili mulce, kakor pravijo krvavicam, ki poleg riža in krvi vsebujejo tudi blitvo, sipe z blitvo in polento, blitvo v jajčni omleti in še vrsto drugih dobrot. Predstavili so tudi avtohtone sorte oljčnega olja in jedi iz kakovostnih lokalno pridelanih sestavin, v ospredju pa je bila istrska kmečka tržnica oljčnega olja in domačih izdelkov, med katerimi so kraljevale kulinarične mojstrovine iz - kajpak - bledeža.