Zelje je ena najstarejših in najbolj cenjenih vrtnin na svetu, ki jo človeštvo pozna in uporablja že več kot 2000 let. Njegove zdravilne lastnosti so cenili že stari Grki in Rimljani, pa tudi naši predniki so prisegali nanj. Že antični naravoslovec Plinij starejši je zapisal: "Dokler so Rimljani jedli zelje in močnik, so bili zdravo ljudstvo. Ko pa so začeli živeti razsipno in jedli nezdravo hrano, je bil to začetek njihovega propadanja." Ta misel ostaja aktualna tudi danes, poudarjajoč pomen preproste in zdrave prehrane. V ljudskem izročilu velja zelje za 'domače zdravilo revežev', saj je bilo vedno cenjeno živilo. Mnoge sodobne raziskave so potrdile njegove zdravilne učinke.
Zakaj je zelje zdravilno? Hranilna vrednost in aktivne snovi
Zelje slovi kot odlična hrana za izgubo odvečnih kilogramov in razstrupljanje telesa. Vsebuje malo kalorij, a veliko vode in prehranske vlaknine, zato nam daje občutek sitosti. V njem so življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo vsak dan vključevati v prehrano, saj jih naše telo ne proizvaja samo. Zelje je bogat vir vitaminov A, B1, B2, C in E. Vitamina C je skoraj toliko kot v limoni. Poleg vitaminov vsebuje tudi veliko mineralov, kot so kalcij, kalij, železo, žveplo, silicij in magnezij. Visoka vsebnost vitamina C in žvepla v zelju odstranjuje strupe, kot so prosti radikali in sečne kisline.
Zelje vsebuje tudi fitoncide, snovi, ki blažijo vnetne procese. Prav tako so v njem prisotni glukozinolati, flavonoidi in drugi antioksidanti, ki imajo močne protivnetne lastnosti in zmanjšujejo oksidativni stres. Vsebuje tudi tocianin, vodotopni polifenol, ki zmanjšuje vnetja in krepi kapilare, preprečuje nastajanje trombocitov in olajša sproščanje dušikovega oksida, s čimer preprečuje nastanek srčnih bolezni.
Uživanje zelja za zdravje
Sveže zelje
Sveže zelje se običajno uporablja za solate, nekateri pa iz listov iztiskajo sok. Največ aktivnih zdravilnih učinkovin boste ohranili, če boste zelje jedli kar surovo. Če ga toplotno obdelujete, poskrbite, da je jed pripravljena čim hitreje, saj s pogrevanjem izgubi najučinkovitejše zdravilne snovi.
Sok iz svežega zelja
Sok iztisnjen iz svežega zelja je izredno učinkovito zdravilo za zdravljenje ran na želodcu in dvanajstniku, izredno pomaga pa tudi pri vnetju debelega črevesa (kulitisu). Pri tem je treba dnevno popiti od pol do enega litra svežega soka na dan, tako zdravljenje traja tri do štiri tedne. Pomembno je poudariti, da soka ne smemo zamrzovati ali puščati za naslednji dan, vedno mora biti svež, pravkar stisnjen. Pomešan s sokom iz korenčka in repe je odlično sredstvo za vse, ki trpijo zaradi pomanjkanja kalcija. Redno uživanje surovega zelja ščiti pred rakom črevesja in pomaga pri vnetjih ter proti zgagi. Pomaga tudi pri obnavljanju jeter in uravnava vrednost sladkorja v krvi. Zelje ima močne antihiperglikemične lastnosti, kar pomeni, da ima moč znižati raven sladkorja v krvi in nadzorovati sladkorno bolezen.
Poparki iz svežih zeljnih listov pomagajo hitro izločati nakopičeno sluz iz dihal in prebavil. Popijte po četrt kozarca od tri- do štirikrat na dan pred jedjo. Ob zdravljenju s svežim sokom zelja je nujna izredno stroga dieta: pozabiti je treba na golaže, svinjske pečenke, kisle jedi, preslane jedi, uživanje alkohola in kajenje.
Kislo zelje in zeljnica
Kislo zelje deluje na naš organizem malo drugače, vendar še vedno ohranja glavne prehranske in zdravilne značilnosti. Za razkuževanje prebavil, uravnavanje prebave in razstrupljanje telesa je še boljše od presnega oziroma sladkega. Koristni posledici sta tudi lepša koža in bolj zdrava kri. V pravilno kisanem zelju se namreč razvijejo mikroorganizmi, ki zavirajo procese gnitja v črevesju in pospešujejo izločanje strupenih snovi.
Če je le mogoče, te vrste zelja ne izpirajte, saj boste z vodo odplaknili tudi veliko hranilnih snovi. Raje ga dodajte malo kasneje v jed, da razredčite kislino, če vas njen okus moti.
Zdravilna moč zelnice
Zelnice, ki nastane pri kisanju, nikar ne zavrzite, ker je izredno zdravilna. Učinkovito spodbuja izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke, zato ljudski zdravilci za lajšanje težav s slabo prebavo priporočajo redno pitje kozarca sveže zelnice vsako jutro na tešče. S pitjem zelnice se lahko lotite tudi posebne diete, saj pred vsakim obrokom lahko zaužijete nekaj grižljajev presnega kislega zelja, kar bo spodbudilo prebavo in hkrati potešilo lakoto, ob obroku pa boste zanesljivo pojedli manj.
Kuhanje dietne hrane s kislim zeljem je priporočljivo; vsakih nekaj dni naj bo na mizi obrok kislega zelja, pripravljenega drugače.
Splošni zdravilni učinki zelja (notranja uporaba)
Svežemu in kislemu zelju pripisujejo vrsto zdravilnih učinkov. Lajša motnje črevesne flore, odpravlja strupe, deluje odvajalno, protivnetno, krepi telo in ga razkužuje. Zelje spodbuja imunski sistem in tvorjenje protiteles, tako se lahko z juho ali čajem iz zelja obranimo pred prehladom, gripo ali kašljem. Žveplo, ki ga vsebuje, razkužuje dihalne poti. Redno uživanje zelja pomaga pri naslednjih stanjih:
- Preprečevanje nastanka črevesnega raka, raka prostate, raka dojke in jajčnikov (pospešuje presnavljanje estrogena pri ženskah, spodbuja apoptozo rakavih celic in preprečuje nastanek tumorjev).
- Lajšanje želodčnih razjed in motenj črevesne flore.
- Blagodejno delovanje na ščitnico (pomaga pri boleznih, ki jih povzroči pomanjkanje joda).
- Izboljšanje možganskih sposobnosti in koncentracije.
- Pomirjanje in zmanjševanje stresa, pomaga pri nespečnosti.
- Pospeševanje celične rasti, nastajanja krvi in celičnega dihanja.
- Krepitev imunskega sistema.
- Pozitivno delovanje na spolnost.
- Pospeševanje celo nastajanja barvil v laseh.
- Pospeševanje presnove ogljikovih hidratov.
- Krepitev mišic, še zlasti srčne.
- Zmanjševanje ravni holesterola v krvi in trigliceridov.
- Pozitivno učinkovanje pri prehladnih in gripoznih obolenjih ter vnetju dlesni in ustne sluznice.
- Pomoč pri tegobah s protinom in osteoporozo.
- Krepi telo in povrne moči, ko smo izčrpani od bolezni ali pod prevelikim stresom.
- Uravnava raven tekočine v telesu zaradi visoke vsebnosti kalija.
- Pomaga pri zdravljenju driske in zaprtja.
Zeljni obkladki in zunanja uporaba zelja
Zelje ni primerno samo za uživanje, tudi obloge iz zelja imajo veliko prednosti. Zeljni listi namreč učinkujejo blažilno, razkužilno in zdravilno ter pospešujejo izločanje strupov iz kože. Obloge iz zelja sodijo med najbolj razširjene domače postopke v srednjeevropskem prostoru in so bile v preteklosti stalnica domače nege, ki so jih babice uporabljale pri udarcih, oteklinah, napetih sklepih ali občutljivih predelih kože.
Starodavni zdravilci so verjeli, da ima zelje "lunino moč", danes pa prehranski strokovnjaki vedo, da so zdravilni učinki zeljnih oblog povezani z visoko vsebnostjo žvepla in vitamina C, glukozinolatov, flavonoidov in drugih antioksidantov. Ko list zelja položite na kožo, začnejo te snovi prodirati v tkivo, kjer lajšajo bolečine, zmanjšujejo oteklino in spodbujajo proces zdravljenja.
Priprava zeljnih obkladkov
Zeljne obloge so naravna metoda zdravljenja, pri kateri sveže zeljne liste položimo neposredno na kožo. Ta tehnika je preprosta in ne zahteva posebnega znanja ali dragih pripomočkov.
- Vzemite nekaj notranjih listov iz glave presnega zelja. Odstranite zunanje, zelene ovojne liste in uporabite samo bele liste.
- Liste dobro operite z mlačno vodo.
- Izrežite trda rebra lista.
- Liste sploščite in zmehčate z valjarjem ali steklenico, da sprostite sokove. Lahko jih tudi za kratek čas potunkate v krop, še posebej, če pripravljate topel obkladek.
- List nato s čisto krpo osušite in ga lahko tudi malo polikate (za toplejši obkladek).
- Položite liste na prizadeto mesto.
- Prekrijte z laneno ali bombažno krpo in ovijte s povojem ali drugo krpo. Nikar ne dajajte plastike neposredno na zeljnat list, ko je na koži.
- Pustite delovati nekaj ur ali čez noč. Menjajte, ko začutite, da obkladek ne dene več ugodno (običajno nekajkrat dnevno, na vsake dve uri pri trdovratnih ranah).
Kdaj uporabiti hladen in kdaj topel obkladek?
Kadar ste v dvomu, ali topel ali mrzel obkladek, se odločite po tem, če je koža ali oteklina topla - v tem primeru naj bo obkladek hladen. Boljši je hladen obkladek, ker poveča kroženje krvi in s tem na obolelo mesto prihaja tudi več belih krvničk, ki bodo ta del telesa ozdravile. Seveda, če kdo ne prenese hladnega, mu ga je treba malo ogreti. List naj bo hladen ali sobne temperature, ne leden. Ob nasprotni situaciji, ko je oboleli del hladen, pa se priporoča topel obkladek.
Nenavadno, a obloga iz toplega zelja naj bi pomagala pri lajšanju bolečin glavobola, 50 ml soka svežega zelja dnevno pa pomaga pri kroničnih glavobolih.
Zeljni obkladki so koristni pri:
- Zmanjšanju vnetij in bolečin v sklepih: Zeljne liste so v nekaterih kulturah uporabljali kot lokalno aplikacijo za zmanjšanje vnetja in bolečine. Lajšajo bolečine ob išiasu, protinu, revmi in artritisu. Pri tem se list ovije okoli obolelega sklepa. Celo nekatere bolnišnice v Švici še danes povijajo sklepe z zeljem bolnikom z artritisom.
- Oteklih nogah: Za zmanjšanje otekanja nog potrebujete glavo svežega zelja. Liste lahko postavite v zamrzovalnik za pol ure (da niso ledeno mrzli), z njimi prekrijte noge in jih ovijte s povojem ali krpo. Pustite delovati čez noč ali vsaj nekaj ur, in oteklina se bo drastično zmanjšala.
- Oteklih in vnetih dojkah: Doječe matere jih uporabljajo pri oteklih in vnetih dojkah.
- Celjenju ran in kožnih poškodb: Zeljni listi so odlični pripomočki za celjenje ran, opeklin, turov, podplutb, razjed, mozoljev, pikov in herpesa. Pomagajo pri težko celjivih žilnih ranah, ranah pri šenu, gangreni in poškodbah kože pri pasavcu. Pomagajo tudi pri odpravi aken, gnojnih razjed in gnoja iz vraščenih nohtov ter preprečujejo okužbe. Preden položimo zeljni list na rano, jo očistimo z jodovo raztopino, žganjem ali fiziološko raztopino. Odstranjene liste obvezno zavržemo ali zažgemo.
- Vnetjih in bolečinah: Vnetje ledvic, mehurja, grla, bronhitis, vnetje obraznega živca (trigeminus), zanohtnice, izpuščaji. Če obkladek položimo na prsi, blaži kašelj, če ga pa položimo na spodnji del trebuha, lajša vnetje sečil.
- Glavobolu in migreni: Obloge iz toplega zelja.
- Herniji želodca in težkem odvajanju vode (nepopolno praznjenje mehurja).
- Ženskih boleznih in krčnih žilah.
Prikaz pravilne uporabe zaščitne opreme
Vrste zelja in njihova uporaba
Poznamo več vrst zelja. Največkrat govorimo o glavnatem zelju, ki ga poznamo kot belega in rdečega. Pri nas poznamo okoli 8 vrst zelja, poleg belega in rdečega se šele počasi prebija v naše kuhinje tudi kitajsko zelje. V prehranskem pomenu se bistveno ne razlikujejo. Ljudje rdeče zelje redkeje kisajo za zimo, kitajskega pa sploh ne. Različne vrste in oblike so sicer na krožniku vse leto, poleti sveže oziroma sladko, pozimi pa kislo. Poleg zelja med kapusnice spada tudi ohrovt, ki se podobno pripravlja.
Nakup in shranjevanje zelja
Če boste zelje kupovali v trgovini, ne glede na sorto vedno izbirajte glave s čvrstimi in hrustljavimi zunanjimi listi brez temnejših peg, prask in razpok. Prerezanega na polovico ali že vnaprej narezanega raje ne kupujte, ker zaradi zraka in svetlobe zelo hitro izgublja vitamin C. Na hladnem in suhem so zdrave zeljne glave obstojne zelo dolgo. Za še daljše shranjevanje v kleti jih zavijte v časopisni papir ali obložite s slamo in zložite v lesene zabojčke. Navadno je za uporabo dovolj že pol zeljne glave. Drugo polovico lahko shranite v hladilniku v dobro zaprti posodi za teden dni ali celo več.
Zelje v kulinariki
Poleg zdravilnih učinkov ima zelje tudi pomembno kulinarično vrednost. Iz njega pripravljamo sarme, solate, slovensko tradicionalno joto, je pa tudi dobrodošel dodatek številnim drugim jedem. Je poceni, obstojno in lahko dostopno, zato si ga le privoščite, sploh v hladnejšem delu leta. Sveže zelje je prijeten hrustajoč dodatek glavni jedi, kislo pa z ocvirki postane nepogrešljivo pri pečenici. Kombinacija zelja in golaža nam na mizo pričara okusen segedin golaž, poleg katerega potrebujemo le še kruh.
Pomembna opozorila
Domače obloge so del ljudske prakse in niso nadomestilo za strokovno zdravstveno obravnavo. Pozitivne učinke delovanja zelja potrjujejo tudi različne raziskave, med drugim študija, objavljena leta 2022, a kljub temu je pri resnejših težavah potreben posvet z zdravnikom. Če se pojavijo močne bolečine, izrazito otekanje, rdečina, vročina kože, omejeno gibanje ali dolgotrajne težave, je pomembno poiskati strokovni nasvet. Ključnega pomena je tudi, da se metodi z zeljnimi listi raje izognete, če imate na koži kakšne odprte rane, saj to lahko poslabša stanje ali povzroči okužbo.