Vrtovi, ki so v senci bližnjih stavb, dreves ali so preprosto na napačni strani hriba, zahtevajo nekoliko temeljitejše načrtovanje. Kljub temu to ne pomeni, da na senčnem vrtu ne bo zraslo dovolj pridelka za vaše potrebe. Ne potrebuje vsa zelenjava polne sončne svetlobe, da uspeva. Dejansko veliko vrtnin raste v senčnih območjih, zaradi česar so popolne za vrtove z omejeno sončno svetlobo.
Razumevanje senčnih leg na vrtu
Sonce je ključni element za proces fotosinteze, s pomočjo katerega rastline proizvajajo hrano, kar je seveda nujno za dober in kakovosten pridelek. Zato je za uspešen pridelek poleg kakovostne prsti in prave količine vode pomembna tudi svetloba. Nekatere vrtnine preprosto niso za kompromise in zahtevajo polno sončno lego. Mednje sodijo plodovke, kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče in jajčevci.
Vrste senčnih leg
- Globoka senca: Rastišča imajo svetlobo, a niso nikoli osončena. Nobena zelenjava sicer ne bo odlično uspevala na takšnem rastišču, kljub temu pa boste lahko vzgojili soliden pridelek listne zelenjave ali jagodičja.
- Delna senca: Delno senco lahko najdete na severnih straneh zidov ali živih mej. Takšna rastišča dobijo le nekaj ur sonca in so primerna za gojenje stročnic, korenovk, listne zelenjave, rabarbare, ribeza, jagod in češenj.
- Polsenca: Polsenco najdemo na vzhodni ali zahodni strani ograj in poslopij. V takšni senci lahko posadimo skoraj vse vrste zelenjave in sadja.
- Senca pod listavci: Pod listopadnimi drevesi najdemo poseben tip sence, ki nastane ob nežnem filtriranju sončne svetlobe. Na takšnem mestu lahko gojite vse vrste sadja in zelenjave, ki so bile naštete že zgoraj.
Zelenjava, ki uspeva v senci
Čeprav je sončno rastišče najprimernejši prostor za večino zelenjave in sadja, lahko dober pridelek vzgojimo tudi na nekoliko bolj senčnem delu vrta. Pravzaprav je zaščita pred močno sončno pripeko celo koristna za nekatere zelenjave, kot je na primer solata. Sence, ki jih na vrtu mečejo poslopja, ograje, pergole in drevesa, se lahko precej razlikujejo, vendar so vsa osenčena rastišča nekoliko temnejša in hladnejša od okoliškega vrta. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Sadje na senčnem rastišču zori nekoliko počasneje, saj je tvorba sladkorjev povezana s fotosintezo in jakostjo svetlobe.
Listnata zelenjava in zelišča
Če imate vrt, ki ni ves dan obsijan s soncem, to še ne pomeni, da je manj uporaben. Nasprotno - takšne razmere so idealne za številne vrste listnate zelenjave in zelišč. Solata je klasičen primer rastline, ki ji senca celo koristi. V poletni vročini lahko na soncu hitro postane grenka in uide v cvet, medtem ko v polsenci ohranja nežnejši okus. Podobno velja za špinačo, ki v senci počasneje cveti in zato dlje časa daje uporabne liste. Blitva je nekoliko bolj robustna rastlina, ki prenese tudi manj svetlobe. V senci raste nekoliko počasneje, vendar so njeni listi pogosto mehkejši. Rukola je znana po svojem izrazitem okusu, ki pa je v senci nekoliko blažji. Hitro kali in raste, zato jo lahko sejemo večkrat v sezoni. Ohrovt prav tako dobro prenaša delno senco. Peteršilj je še ena rastlina, ki ji senca ne predstavlja težav. Ker kali počasi, je priporočljivo semena pred setvijo namočiti. Drobnjak uspeva skoraj povsod, tudi na mestih z manj sonca. Meta je izjemno prilagodljiva in v polsenci pogosto celo bolje uspeva kot na žgočem soncu. Koriander je občutljiv na vročino, zato mu senca zelo ustreza. Kitajsko zelje je še ena rastlina, ki dobro uspeva v delni senci.
Praktično vsa listna zelenjava, posebej v poletnih mesecih, bo lepo uspevala v senčnem delu vrta. V globoki senci bodo najbolje uspevale zelenjave za solate, kot sta rukola in špinača, ki ju boste posejali sredi poletja. V delni senci bodo uspevale rukola, špinača ali meta.
Koreninasta zelenjava in stročnice
V delni senci lahko gojimo korenovke, stročnice, solatnice oz. zelenjavo ter rabarbaro. Med stročnicami izbiramo sorte, ki hitro dozorijo. Priporočljivo je, da izbirate sorte, ki hitro dozorijo, torej takrat, ko je krošnja še precej prepustna za svetlobo. Nekatere vrtnine, kot so zgodnje sorte korenčka, kot sta Amsterdamska in Pariška, lahko uspešno gojite na senčnih legah. Na takšnem vrtu je treba visoki fižol sejati redkeje, medtem ko bo nizek lepo uspeval. Pri grahu pa je na senčnem vrtu pričakovati nekoliko več težav s pepelasto plesnijo. Pri izbiri stročnic in rabarbare izberite hitro zoreče sorte.
Druge vrtnine, primerne za senčne lege
Na rastiščih, ki dobijo jutranje sonce in popoldansko senco, lahko posadite por, zelje, mlado čebulo, bob in zgodnje sorte krompirja, korenja ter rdeče pese. Zelje, mlada čebula, por, zgodnje korenje in rdeča pesa se lahko pojavijo v takšnih pogojih. Pri grahu pa je na senčnem vrtu pričakovati nekoliko več težav s pepelasto plesnijo. Ta poleti lahko napade več vrtnin, medtem ko je jeseni več možnosti za pojav peronospore.
Na senčnem delu vrta bodo dobro uspevale tudi cvetača, brokoli, blitva, redkvice, por, čebula (pri tej lahko pričakujete pridelek le za sprotno uporabo). V senčnem delu bo lepo uspeval tudi korenček (zgodnje sorte) in nizek fižol. Pri grahu pa je na senčnem vrtu pričakovati nekoliko več težav s pepelasto plesnijo.
Posebnosti vzgoje na senčnih legah
Senčna rastišča so navadno nekoliko bolj vlažna, saj jih poslopja, drevesa, itd. skrijejo pred dežjem. Zato ne pozabite preveriti, kako zalivati rastline. Rastline v iskanju svetlobe poženejo nekoliko više in več energije vložijo v rast listov. Pri grahu pa je na senčnem vrtu pričakovati nekoliko več težav s pepelasto plesnijo. Ta poleti lahko napade več vrtnin, medtem ko je jeseni več možnosti za pojav peronospore. V primeru, da je poletje suho, velja poskusiti tudi vzgojo plodovk, vendar se bodo večje težave pojavile, če bo poletje vlažno.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Za zaščito rastlin lahko uporabite naravne pripomočke. Visokokakovostni naravni pripravek na osnovi njivske preslice krepi rastline ter jih v času vegetacije ohranja vitalne in odporne proti boleznim. 100 % naravni sprej za rastline na podlagi timijana in brina je učinkovita rešitev proti širokemu spektru rastlinskih škodljivcev.
Primeri zelenjave in drugih rastlin za senčni vrt
- Koleraba: S svojo sladkobo ter maslenim okusom pridobiva mesto v ozimnici za prehrano ljudi. Koleraba se vzgoji z neposredno setvijo na gredo ali vzgojimo sadike.
- Čili: Čili gojimo na prostem in v rastlinjakih. V obeh primerih vzgajamo sadike, ki jih kasneje presajamo.
- Fizalis (volčje jabolko, andska jagoda): Na trgovinskih policah smo že videli njegove čudovite lampijončke z okusnimi plodovi. Pri nas uspevata dve vrsti, P. pruinosa in P.
- Svetlobni koren: Listi spominjajo na slak, vendar se ovija ter pleza v nasprotni smeri urinega kazalca. Podzemni del rastline predstavlja koren, ki lahko zraste do metra in pol. V notranjosti je belkast in rahlo sluzast. Ravno ta del rastline je namenjen uživanju in postaja gospodarsko vedno bolj pomemben.
- Zimsko zelenje: Kletonija, listnata gorčica "Red Giant", mizuna, zimska kreša, listnata gorčica "Rouge Metis", divja rukola.
- Repa: Najpogosteje se seje okroglo ali podolgovato kranjsko strniščno repo, ki je značilne belo rozaste barve.
- Koromač (sladki komarček): Gojimo ga zaradi odebeljenih ter stisnjenih listov, ki v baznem delu oblikujejo odebeljeni »gomolj«. Ni odebeljena korenina, tempač več odebeljenih stebel.
- Rabarabara: Je trajnica, pri kateri uživamo termično obdelana stebla v podobnih jedeh kot (sladke) sadeže. V naših krajih rabarbara odlično uspeva brez posebne nege.