Zelenjava in solate bi morale biti pogost del našega vsakdanjega prehranjevanja. Solate vsebujejo veliko vode, vitaminov in mineralov, kot so vitamin C, kalij, kalcij in natrij. Bogate so z vlakninami in klorofilom, ki pomaga pri razstrupljanju telesa in čiščenju jeter.
Različne vrste solat in njihove koristi
Čeprav je zelena solata najbolj poznana, obstaja mnogo drugih vrst te odlične zelenjave, ki bi jo morali uživati čim pogosteje.
Ohrovt
V samo eni skodelici ohrovta je dnevna priporočena vrednost vitamina K, vsebuje pa tudi veliko vitaminov A in C, poleg tega pa so v njem tudi mangan, baker, vitamin B6 in kalij. Najbolje je jesti surovega v solati, čeprav se ga največkrat duši.
Kristalka
Če vam je všeč zelena solata, posezite po kristalki, katere ena skodelica vsebuje 81 odstotkov priporočene dnevne vrednosti vitamina A. Ima še manj kalorij od zelene solate, tako kot ohrovt pa vsebuje izredno veliko vitaminov K, A in C.
Rukola
Če imate radi rukolo, boste dobili tudi veliko folne kisline. Ugotovili so, da ima rukola pozitiven učinek na spolno slo, čisti jetra in je idealen način poletnega razstrupljanja.
Radič
Kljub svojim rdečim listom spada med solate. Radič je bogat z vlakninami, ena skodelica te zelenjave pa vsebuje le devet kalorij. Zaradi vlaknin ugodno vpliva na prebavni sistem in uravnava telesno težo, zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in inulina pa uravnava raven sladkorja v krvi.
Mlada špinača
Mlada špinača ima manj listov in bolj blag okus, zato je primerna za različne solate. S svojo sestavo in bogastvom vitaminov je še najbližje radiču.
Hranilne vrednosti in zdravilne lastnosti solate
Solata je bogat vir vitaminov, rudnin in antioksidantov. Vsebuje veliko kalija, silicija in žvepla. Kalij ima diuretični učinek, kar pomaga pri zmanjševanju otekanja. Najboljša izbira so sorte temnejših, intenzivnejših barv (kot je endivija), ki vsebujejo večje količine bioaktivnih snovi, kot so antociani, klorofil, beta karoten in drugi antioksidanti.
Solata spodbuja prebavo, delovanje jeter in zmanjšuje zakisanost telesa. Obnavlja podkožna tkiva in zmanjšuje tveganje za raka in bolezni srca in ožilja.
Lastnosti živila po kitajski tradicionalni medicini
| Živilo | Okus | Učinek |
|---|---|---|
| Solata (zelena) | Sladka in rahlo grenka | Spodbuja prebavo in delovanje jeter, ter zmanjša zakisanost telesa. |
Hranilne vrednosti solate endivije (surove na 100g)
| Hranilo | Količina |
|---|---|
| Energija (kcal) | 17 kcal |
| Maščobe skupaj | 0.2 g |
| Holesterol | 0 mg |
| Ogljikovi hidrati skupaj | 3.35 g |
| Beljakovine | 1.25 g |
Vir: (1): Papuga P., Globočnik Papuga P. 2007.
Zelena barva in pomen vitaminov za zdravje
Zelena barva travnikov in narave nas pomirja, vnaša svežino in hkrati napoveduje novo rast. Zeleno barvo povezujemo z vitaminom C, ki ima velik pomen za življenje. Zelena solata in druga zelena zelenjava ter sadje sta sinonim za vitamin B9 ali folno kislino.
Folna kislina (vitamin B9)
Folna kislina pomaga ohranjati dobro razpoloženje in zdravi depresijo. Zagotavlja mentalno čilost in bistri misli tudi v visoki starosti. Novejše raziskave uvrščajo vitamin B9 med snovi, ki preprečujejo mnoge bolezni, varujejo pred kapjo, srčnim napadom in rakom. Pomanjkanje povzroča čustveno nestabilnost, nezbranost, ujetost vase in pomanjkanje samozaupanja. Varni smo, če redno jemo zeleno solato, stročnice in druge vrste zelene zelenjave in sadja. Kadilci bi morali pojesti dvakrat več zelenjave, da bi dosegli enako količino vitamina B9 in se obvarovali.
Vpliv folne kisline na zdravje srca in ožilja
Vitamin B9 med vsemi vitamini skupine B najbolj odločno krepi encime, ki razgrajujejo in presnovijo protein izocistein. Ta je eden poglavitnih vzrokov za nastanek srčnih obolenj in smrtnost, je hujši od holesterola. Na Univerzi v Alabami so ugotovili, da ima vitamin B9 veliko vlogo pri preprečevanju raznih oblik raka. Zadostne količine folne kisline v krvi lahko zmanjšajo ali celo zaustavijo napredovanje predrakavih celic.
Klorofil in njegovo delovanje na telo
Klorofil je močan antioksidant, ki uravnoveša dejavnost srčne mišice. Lutein in zeaksantin sta še močnejša antioksidanta in preprečujeta degeneracijo rumene pege. Laktukaksantin v solati pa zavira delovanje virusa Epstein-Barr. V mlečnem soku solate so tudi kavčuku podobne snovi, kot so laktuin, grenčina laktucin, latucerin in laktukopikrin, ki pomirjajo, delujejo blago analgetično in sedativno.
Klorofil kot gradnik zdravja
Klorofil je kemično heterociklična aromatska spojina z atomom magnezija. Po kemični zgradbi je molekula klorofila enaka molekuli hema, ki je aktivni del krvnega hemoglobina, le da je v hemu namesto magnezija železov ion. Klorofil ima podobno vlogo kot hemoglobin in ga zato tudi krepi. Je izredno koristen za našo kri, srce in ožilje. Ugotovili so, da uravnava srčno mišico, krepi dejavnost srca ali pa ga umiri, ko je to potrebno. Ker spada med antioksidante, ščiti celice pred prostimi radikali in oksidacijo.
Razstrupljevalne lastnosti klorofila
Klorofil je kot nalašč za razstrupljanje in čiščenje organizma. Iz telesa pomaga izločiti težke kovine, kot so baker, živo srebro in aluminij. Kadar nam otekajo noge, je dobro uporabljati še več zelenih rastlin. Koprive so rekorder v vsebnosti zelenega klorofila, čemaž pa ima več vrst klorofila in karotenoidov ter deluje protivnetno, protirakavo, protivirusno, antitrombotično in antidiabetično.
Prehrana za zdravo srce in ožilje
Po navedbah kardiologa Joela K. Kahna, določena hrana pripomore k boljšemu zdravju srca in ožilja. Uživanje sladkih pijač je povezano s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen in bolezni srca in ožilja. Nadomeščanje sladkih gaziranih pijač z zdravimi različicami, kot sta limonada ali naravni ledeni čaj, lahko bistveno pripomore k ohranitvi zdravja.
Sadje in zelenjava kot ključ do zdravega srca
Vse, kar lahko gojite na lastnem vrtu, je dobro za srce in ožilje. Rastlinska hrana je bogata z vitamini, minerali, vlakninami in fitonutrienti. Šparglji in paprika so bogat vir vitaminov skupine B, zlasti vitamina B6, ki pomaga znižati homocistein, aminokislino, povezano s srčnimi boleznimi. Korenje, paradižnik, pomaranče in banane so bogat vir karotenoidov, vključno z likopenom, pomembnim antioksidantom. Ljudje, ki so pojedli osem ali več obrokov sadja in zelenjave na dan, imajo manjše tveganje za srčni infarkt ali možgansko kapi.
Zelenolistnata zelenjava in njena vloga
Zelena solata, pesa, ohrovt, špinača in druge vrste zelenolistnate zelenjave so bogat vir nitratov in dušika. Med prebavo se ta spojina pretvori v dušikov oksid, ki pomaga preprečevati krčenje arterij, nastajanje plakov in koagulacijo krvi, s tem pa zmanjšuje tveganje za možganske kapi in srčni napad.
Solata kot del vsakdanje prehrane
Solata je zdrava, dobra za zdravje srca, uspešna v boju proti raku, pomembna sestavina pri gradnji celic in fantastično orodje za hujšanje ter vzdrževanje teže. Kljub nizki vsebnosti kalorij je zelenjava nasitna, deloma zaradi visoke vsebnosti vode, deloma pa zaradi vlaknin, ki dajejo občutek sitosti. Velika vsebnost vlaknin preprečuje zaprtje in lahko zniža raven holesterola.
Koristi rednega uživanja zelene solate
- Nizka vsebnost kalorij: 100 g zelene solate vsebuje le 12 kalorij in 0,3 g maščob, kar omogoča uživanje v velikih količinah.
- Vlaknine za zdravje srca: Zelena solata je bogata z vlakninami, ki pomagajo pri uravnavanju telesne teže, odstranjevanju toksinov in odvečnega holesterola iz telesa. Priporočljiva je za ljudi s sladkorno.
- Izboljšanje delovanja srca: Solata zagotavlja telesu potreben kalij in beta karoten, ki čisti kri pred škodljivimi radikali.
- Hitrejša presnova: Listi zelene solate imajo veliko folne kisline, ki regulira presnovo.
- Proti nespečnosti: Solata vsebuje snov laktukarij, ki blaži bolečine, sprošča in je pomemben antioksidant.
- Pomaga pri kašlju: Zelena solata pomirja, je rahel diuretik in vsebuje ekspektorante, ki lajšajo izkašljevanje.
- Magnezij za živčni sistem: Zelo veliko magnezija v listih zelene solate krepi in obnavlja mišično tkivo ter živce.
- Varovanje ščitnice: Solata je odličen vir joda, ki je pomemben za delovanje ščitnice.
Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrtnosti, starejši odrasli pa so še posebej ranljivi. Dnevni vnos zelene listnate zelenjave, bogate z vitaminom K, denimo špinače, ohrovta, brokolija in zelja, precej zmanjša tveganje za srčno-žilne zaplete.