Zelena paprika ima značilen okus, ki je nekoliko bolj grenek in manj sladek v primerjavi z rdečo, rumeno ali oranžno papriko. Grenkost zelene paprike izvira iz njene nezrelosti, saj zelene paprike načeloma niso popolnoma zrele, medtem ko zrele paprike postanejo rdeče ali druge barve. Nekaterim je ravno ta poseben okus zelo všeč. Kljub nekoliko nedokončani zrelosti je ta paprika polna vitaminov in hranljivih snovi.
Različne stopnje zrelosti in barve paprike
Ko zelena paprika dozori, postane rdeča, rumena, vijoličasta, oranžna ali kakšne druge barve. To je odvisno od sorte paprike. Papriko (Capsicum annuum) uvrščamo v skupino plodovk iz družine razhudnikovk, kamor sta poleg nje uvrščeni tudi dve plodovki, paradižnik in jajčevec. Paprika je zelenjadnica, zanimiva zaradi barvitih, sočnih in okusnih plodov. Poznamo različne vrste paprik, ki se med seboj razlikujejo po barvi, obliki in okusu. Raznolikost barv pri papriki je posledica vsebnosti rastlinskih pigmentov od rumene, oranžne, rdeče, zelene barve ter mešanih odtenkov. Poznamo tudi pekoče vrste paprike, t.i. čili.
Ste opazili, da se cena rumene, zelene in rdeče paprike vedno razlikuje, včasih celo presenetljivo veliko? Razlog ni drugačna sorta, saj v tem primeru mislimo izključno na papriko vrste babura. Vse te paprike so ena in ista vrsta, razlikujejo se le v različnih stopnjah zrelosti.
Različen okus glede na zrelost
Zaradi različne stopnje zrelosti se njihov okus nekoliko razlikuje. Zelene paprike zaznamuje svežina in rahla grenkoba, medtem ko so rdeče v primerjavi z drugimi veliko bolj sladke. Najverjetneje niste vedeli, da sta beta karoten in vitamin C zaslužna za sladkost paprike? V kolikor pa je poleg prisoten še kapsaicin, pa dobimo pekočo papriko.
Način pridelave in cena
Različen način pridelave je razlog za različno ceno. Zelena paprika je cenovno najbolj sprejemljiva, ker je najzgodaj pobrana, zato so njeni pridelovalni stroški nižji. Rumena paprika je nekoliko dražja, rdeča paprika pa, ker je pri pridelavi porabljene največ dela, vode in drugih dejavnikov, je običajno najdražja.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi paprike
Health Benefits of Paprika | Top 10 Benefits
Sveža paprika je odličen vir vitamina C, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, pomembno pa tudi vpliva na delovanje živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Najvišji delež vitamina C je imela zelena paprika, in sicer 190 miligramov na sto gramov paprike. Ena paprika na dan bo pokrila 100 % priporočenega dnevnega vnosa vitamina A in C.
Naj povemo kot zanimivost, da ena manjša rdeča, oranžna ali rumena paprika vsebuje približno trikratno količino vitamina C, kot pa jo vsebujejo limone. Paprika vsebuje tudi vitamin B6, folno kislino, vitamin E in K, kalij in železo. Vsa ta mikrohranila prispevajo odlično podporo imunskemu sistemu. Vrhunska kombinacija vitamina C in železa bo pripomogla k boljši absorpciji mineralov.
Rdeča paprika vsebuje še vitamin E, ki je dobro poznan antioksidant, ter vitamin A, ki ima vlogo pri ohranjanju zdrave kože in ohranjanju vida. Paprika je nizkoenergijsko živilo in je dober vir prehranskih vlaknin. Za barvo paprik so odgovorni rastlinski pigmenti, t.i. karotenoidi. Karotenoidi so obarvani rastlinski pigmenti in jim pripisujemo antioksidativno delovanje. Betakaroten - telo ga pretvori v vitamin A in blagodejno vpliva na vid.
Likopen ji daje intenzivno rdečo barvo, hkrati je znan kot zaščita, ki lahko pripomore ščititi pred rakavimi obolenji (denimo prostate, požiralnika in želodca).
Paprika za zdravo prebavo in kožo
Paprika je dober vir prehranskih vlaknin, kar je pomembno za zdravo prebavo. Vlaknine namreč preprečujejo zaprtje, obenem pripomorejo k uravnavanju holesterola v krvi ter ščitijo debelo črevo pred rakavimi obolenji. Ker tako rekoč ne vsebuje maščob, je dobro živilo za vse, ki bi radi shujšali oziroma ohranjali zdravo težo.
Uživanje paprike koristi tudi koži: vitamin C in karotenoidi blagodejno vplivajo na polt. Ker z vitamini in betakaroteni, ki so v njej, pomagamo nadzorovati proizvodnjo melanina, pomaga v boju proti nepravilnostim, zlasti obarvanosti. Tako naj bi jo jedli svetlopolti in tisti, ki imajo težavo s hiperpigmentacijo kože. Uporabna je tudi zunanje, kot maska je zlasti primerna za akne. Za bolj zdravo kožo in sijaj manjšo papriko zmeljemo do gladkega in ji dodamo žlico medu; zmes nanesemo na očiščeno kožo obraza in dekolteja ter po 20 minutah speremo z mlačno vodo.
Paprika v kulinariki
V kulinariki zaseda paprika posebno mesto, zaradi raznolikosti barv, arome in okusa poživi marsikatero jed ali obrok. Plodovi paprike se uporabljajo sveži ali toplotno obdelani. Vedno posegajte po lokalni pridelavi.
Ideje za pripravo
- Zelo okusne so lahko polnjene paprike, pripravljene s tunino-zelenjavnim nadevom. Papriko razpolovimo in očistimo semen v notranjosti. Nadev pripravimo tako, da tuno po želji zmešamo z malo skute in žlico kisle smetane, da dobimo bolj mazav nadev. Temu nadevu pa lahko primešamo nekaj koruze, po želji tudi olive ali pa sušene paradižnike ter na kocke narezan sir-mocarelo. Obe polovički paprike nadevamo in dobimo okusno malico brez kuhanja ali pečenja.
- Z dodatkom paprike lahko pripravimo tudi okusno omleto. Narežemo papriko, bučko in jajčevec, posebej pa stepamo jajca, malo popra in sol. V ponvi segrejemo malo oljčnega olja, dodamo narezano zelenjavo in pražimo približno 2 minuti. Dodamo še sesekljan peteršilj, sol, poper in stepena jajca ter ponev pokrijemo.
- Fenomenalne so tudi vložene paprike.
- Papriko in česen spečemo v pečici ter ju olupimo. Mandlje popražimo do zlate barve in jih v mešalniku zmeljemo v pasto. Dodamo vse ostale sestavine ter začinimo.
Skladiščenje paprike
Paprika sodi med manj obstojno zelenjavo, z veliko občutljivostjo za glivične okužbe. Kakovost je določena s senzoričnimi lastnostmi, kot so barva, oblika, velikost, čvrstost in okus, ter s hranilno vrednostjo. Problem predstavlja hitra izguba teže, hranilnih snovi in hitro staranje po obiranju. Paprike lahko na sobni temperaturi ohranimo le krajši čas (3-4 dni), vendar pa lahko z nižjimi temperaturami in ustrezno relativno vlažnostjo podaljšamo rok trajanja.
Pomen uživanja sadja in zelenjave
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije bi morali dnevno zaužiti vsaj 400 gramov sadja in zelenjave. Raziskava Inštituta za nutricionistiko iz oktobra 2014 je znova pokazala, da približno polovica Slovencev sadja in zelenjave sploh ne uživa vsak dan. "Medtem ko naj bi ju po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije dnevno zaužili vsaj 400 gramov, je raziskava Inštituta za nutricionistiko iz oktobra 2014 znova pokazala, da ju približno polovica Slovencev sploh ne uživa vsak dan," opozarja Igor Pravst z inštituta.
Pri tem pravi, da sta tako sadje kot zelenjava odlična vira prehranske vlaknine, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, zaradi česar sta tako zdrava. Z današnjo predstavitvijo o vsebnosti vitamina C so želeli med drugim pokazati, da imamo številni zmotna prepričanja o pozitivnih učinkih zelenjave in da lahko ta pogosto prekosi sadje. Pravst pa opozarja, da je vitamin C le en del pozitivnih snovi, ki ju vsebujeta sadje in zelenjava.
Ker ljudje v številnih državah pojemo premalo sadja in zelenjave, so države začele z različnimi načini promocije, izmed katerih nam je v Sloveniji najbolj poznana evropska iniciativa "5 na dan". Ta se je že pred več kot desetletjem začela v Veliki Britaniji. "V okviru akcije se priporoča, da bi dnevno zaužili vsaj 5 porcij različnega sadja in zelenjave," pojasnjuje Pravst in dodaja, naj bodo sadeži in zelenjava različne barve. Oranžno obarvana živila, kot so korenje, buča, mango ali kaki, vsebujejo različne karotenoide, tudi beta-karoten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, dobro znan po svoji vlogi pri ohranjanju vida in drugih funkcij. Med karotenoide sodi tudi rdeče barvilo likopen, ki je značilen za paradižnik.
K akciji "5 na dan" se je v Sloveniji leta 2002 pridružil Mercator s svojo blagovno znamko "5 na dan", s čimer kupcem priporoča uživanje vsaj treh različnih enot zelenjave in dveh enot sadja dnevno. "Potrošnikom s tem želimo ponuditi neko širino o pomenu barv, o tem da je treba uživati raznovrstno sadje in zelenjavo. Hkrati za to ponujamo ugodne cene," pravi vodja projekta "5 na dan" Manuela Ela Piškur. V akcijah pod blagovno znamko "5 na dan" lahko kupimo tri ali več pakiranj sezonskega sadja in zelenjave za pol cene. Bolj bo barvito, bolje bo.