Vpisni pogoji in postopki na zdravstvenih fakultetah so kompleksni in vključujejo različne priloge, pravilnike ter smernice, ki urejajo študij na vseh stopnjah. Te priloge pokrivajo tako pogoje za vpis, izvedbo študija, kot tudi zahteve za akademsko napredovanje in praktično usposabljanje.
Študijski programi in vpisni pogoji
Vpis v magistrske in specialistične programe
Vpisni pogoji za študijske programe so podrobno določeni v pravilnikih. Za pridobitev univerzitetne izobrazbe zdravstvene, družboslovne ali humanistične smeri, sprejete pred 11. 6., je pomemben predhodno zaključen univerzitetni program. Kandidati lahko vpišejo tudi magisterij znanosti, če so pred tem končali program za pridobitev univerzitetne izobrazbe zdravstvene, družboslovne ali humanistične smeri. Za pridobitev specializacije je pogoj zaključen visokošolski strokovni program ustrezne smeri.
Za vpis v 1. letnik magistrskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega je potreben zaključen študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega v obsegu najmanj 180 kreditnih točk po ECTS ali visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004). Prav tako je mogoč vpis z drugim študijskim programom 1. stopnje v obsegu najmanj 180 kreditnih točk po ECTS s področja zdravstvene nege in oskrbe (723) ali visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi (sprejeti pred 11. 6. 2004) s področja zdravstvene nege in oskrbe (723) ali z njim primerljivim dodiplomskim študijskim programom v tujini v obsegu najmanj 180 ECTS. Ti kandidati morajo pred vpisom v 1. letnik opraviti študijske obveznosti (diferencialne izpite), ki so bistvene za vpis v študijski program Zdravstvena nega, in sicer v obsegu do 60 kreditnih točk po ECTS iz študijskega programa 1. stopnje. Te obveznosti lahko opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Število vpisnih mest je omejeno s številom razpisanih mest za 1. letnik. Diplomantom UP Fakultete za vede o zdravju ni potrebno prilagati nobene elektronske dokumentacije ob prijavi.
Vpis tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva
Tujci (kandidati, ki niso državljani držav članic EU) oziroma Slovenci brez slovenskega državljanstva se ob izpolnjevanju splošnih pogojev vpisujejo skladno z določili Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu in Pravilnika o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v RS.
Prehodi med študijskimi programi
Prehod med študijskimi programi pomeni prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, kot je pristojna komisija UP FVZ, oceni, da se študentu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete visokošolskega strokovnega študijskega programa 2. stopnje. Prehodi so mogoči iz vseh sorodnih študijskih programov, ki se izvajajo v vseh državah EU. Študent se lahko vključi v 2. letnik študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v 2. letnik. Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. Prehod je mogoč iz študijskih programov 2. stopnje.
V kolikor kandidati niso predhodno zaključili visokošolskega strokovnega študijskega programa Zdravstvena nega 1. stopnje, morajo pred vpisom v 2. letnik opraviti diferencialne izpite do 60 kreditnih točk po ECTS iz študijskega programa 1. stopnje. Kandidati te obveznosti opravijo med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Priznavanje tujega izobraževanja
Za priznavanje tujega izobraževanja, v primeru vpisa v 1. ali 2. letnik, so potrebna naslednja dokazila:
- Sodno overjen prevod diplomske listine v slovenski jezik.
- Sodno overjen prevod potrdila o opravljenih izpitih na prvem študijskem programu v slovenski jezik.
- Kratek kronološki opis celotnega izobraževanja v slovenskem, angleškem, italijanskem ali hrvaškem jeziku, ki ga pripravi in podpiše imetnik listine o izobraževanju.
Drugi prijavni roki
Fakulteta lahko razpiše drugi prijavni rok, če na določenem podiplomskem študijskem programu ostanejo prosta vpisna mesta. Primer takega roka je bil za podiplomski študijski program Aplikativna kineziologija, ki je potekal v septembru 2021.
Doktorski študij in mentorstvo
Zahteve za kandidate
Kandidat ob vpisu na študij izdela kratek opis teme doktorske disertacije (od 300 do 500 besed), ki jo želi v času študija razvijati. V ta namen izbere tudi mentorja iz seznama mentorjev FZAB (Fakultete za znanost o bivanju) ali predlaga mentorja izven seznama, ki predlagano temo študenta pregleda in poda soglasje, da je lahko mentor študentu. Kandidat pred vpisom izbere mentorja in najkasneje ob vpisu predloži njegovo pisno soglasje o prevzemu mentorstva ter seznam treh njegovih znanstvenih objav s področja predvidene teme kandidatove doktorske disertacije.
Pogoji za mentorje doktorskih disertacij
Mentor mora imeti veljaven naziv visokošolskega učitelja (docent, izredni profesor, redni profesor) ali znanstvenega delavca (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik) in ima izkazano raziskovalno aktivnost z ustrezno znanstveno bibliografijo s področja teme doktorske disertacije (3 reference v zadnjih petih letih). Minimalni pogoj za izkazovanje raziskovalne aktivnosti mentorja je, da ima mentor pogoje za nosilca temeljnih ali aplikativnih projektov po pravilniku ARRS, kar pomeni 100 točk po SICRIS-u v zadnjih petih letih in ima dokazila o uspešnosti prenosa rezultatov projektov v prakso. Mentor je dokončno imenovan v postopku prijave in pridobitve soglasja k temi doktorske disertacije. Mentor je lahko tudi tuj strokovnjak z nazivom, ki je primerljiv z učiteljskim oziroma znanstvenimi nazivi FZAB.
Habilitacijski postopki in akademska napredovanja
Merila in pravilniki za izvolitev v nazive
Habilitacijski postopki na Univerzi v Ljubljani (UL) so urejeni z obsežnim naborom meril in pravilnikov, ki določajo pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev. Ključni dokumenti so:
- Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev UL (UPB št. 6, UPB št. 5, UPB št. 4, vključno s spremembami).
- Navodila za izvajanje Meril (tehnična navodila), kot so UPB št. 5 in UPB št. 4.
- Priloga 1 k Merilom - Habilitacijska področja članic UL.
- Prevod habilitacijskih nazivov in njihove okrajšave v angleškem jeziku (sklep Senata UL).
Fakultete UL imajo tudi svoje specifične priloge k Merilom, ki podrobneje opredeljujejo zahteve za posamezna področja. Na primer, Priloge UL ZF k Merilom so bile sprejete na 37. seji Senata UL.
Dodatni pravilniki in okoliščine
Poleg osnovnih meril habilitacijske postopke urejajo še drugi akti:
- Poslovnik o delu Habilitacijske komisije UL.
- Pravilnik o preizkusnem predavanju (uradno prečiščeno besedilo in spremembe).
- Pravilnik o razvojnih nazivih na UL.
Prav tako so bili sprejeti sklepi Senata UL glede obravnave specifičnih okoliščin, kot so posledice pandemije COVID-1- (možnost uveljavljanja specifičnih okoliščin in prenehanje izrednih okoliščin).
Zaključna dela in praktično usposabljanje
Pravilniki o zaključnih delih
Izdelava in zagovor zaključnih del na zdravstvenih fakultetah sta urejena z jasnimi pravilniki:
- Na Univerzi v Mariboru (UM), Fakulteti za zdravstvene vede (FZV): Velja Pravilnik o zaključnih delih na študijskih programih 1. in 2. st. (od 01.10.2021). Obstajajo tudi Usmeritve za izdelavo dispozicije in zaključnega dela na obeh stopnjah ter Seznam mentorjev in somentorjev. Pomembna je tudi Priloga 4, Potrdilo lektorja o lektoriranju. Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje je veljal do 6. 4. 2024.
- Na Univerzi v Ljubljani (UL), Fakulteti za zdravstvene vede (ZF): Velja Pravilnik o zaključnem delu na prvi in drugi stopnji, skupaj s Procesogramom za spremljanje zaključnega dela (oboje velja od 10. 11. 2021).
Pravilniki o praktičnem in kliničnem usposabljanju
Študenti različnih študijskih programov opravljajo obvezno praktično usposabljanje, ki je urejeno z internimi pravilniki:
- Aplikativna kineziologija (UN), 1. stopnja: Pravilnik o izvajanju praktičnega usposabljanja.
- Fizioterapija (UN), 1. in 2. stopnja: Pravilnik o izvajanju kliničnega in praktičnega usposabljanja.
- Prehransko svetovanje - Dietetika, 1. stopnja in Dietetika in klinična prehrana, 2. stopnja: Pravilniki o opravljanju praktičnega usposabljanja v tujini.
- Zdravstvena nega, 1. stopnja: Pravilnik o izvajanju kliničnega usposabljanja.
- Športna vzgoja, 2. stopnja: Pravilnik o izvajanju pedagoške prakse.
Za študij na visokošolskem strokovnem študijskem programu Laboratorijska zobna protetika 1. stopnja je bil sprejet tudi Pravilnik za praktični preizkus ročnih spretnosti.
Interni pravilniki in študentske zadeve UL ZF
Splošni pravilniki in akti
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Ljubljani (UL ZF) ima vzpostavljen obsežen sistem pravilnikov, ki urejajo delovanje fakultete in študentske zadeve. Med njimi so:
- Pravila o organiziranosti in delovanju UL ZF.
- Pravilnik o priznanjih UL ZF.
- Strategija kakovosti UL ZF in Poslovnik kakovosti UL ZF.
- Pravilnik o obravnavi vlog študentov UL ZF.
- Pravilnik o študijskem redu na UL ZF.
- Pravilnik o osebni varovalni opremi za študente UL ZF.
- Pravilnik o študentski anketi UL ZF.
- Pravilnik o menjavi termoluminiscentnih dozimetrov UL ZF in Pravilnik o izposoji radiografske opreme na UL ZF.
- Pravila za prepis med izrednim in rednim študijem na UL ZF.
- Sklep o prepovedi snemanja.
Knjižnični in tutorski sistem
Delovanje knjižnične dejavnosti na UL ZF je urejeno z zakoni in pravilniki, kot so Zakon o knjižničarstvu, Uredba o osnovnih storitvah knjižnic in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Visokošolske knjižnice se ravnajo po Strokovnih standardih in priporočilih ter Merilih in kazalcih informacijske pismenosti. Študente pri študiju podpira tudi Pravilnik o tutorskem sistemu na UL ZF.
Nadaljevanje študija po prekinitvi
Če sta minili več kot dve leti, odkar je študent prekinil študij, mora (v skladu s Statutom UL) za nadaljevanje študija vložiti prošnjo na Komisijo za dodiplomski / magistrski študij. Prekinitev študija se šteje od dne, ko je študent izgubil status študenta. Če se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, določi Komisija za dodiplomski / magistrski študij študentu diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti kot pogoj za nadaljevanje študija. Če je zaradi napredka stroke v času daljše prekinitve študija postalo znanje, ki se je zahtevalo na posameznem izpitu pred prekinitvijo študija, neustrezno, lahko Komisija za dodiplomski / magistrski študij poleg določitve diferencialnih obveznosti odloči, da mora študent ponovno opraviti posamezne izpite ali druge obveznosti, ki jih je pred prekinitvijo študija že opravil. Študenti, ki želijo nadaljevati / dokončati študij po več kot dveletni prekinitvi, morajo oddati prošnjo za nadaljevanje / dokončanje študija preko študentskega informacijskega sistema VIS. Po obravnavani prošnji za nadaljevanje / dokončanje študija je izstavljen račun za plačilo zneska, določenega in veljavnega s cenikom Univerze v Ljubljani.
tags: #zdravstvena #fakulteta #priloga