Listne uši se precej hitro razmnožujejo, zato ena metoda najverjetneje ne bo dovolj, ampak boste morali uporabiti različne načine in biti pri tem kar se da vztrajni. Če boste rastlino denimo le enkrat poškropili s pesticidom, se zna zgoditi, da bodo uši kmalu prišle nazaj. In še dodaten nasvet - morda bo trajalo nekaj časa, da bodo rezultati vidni, zato ne obupajte prehitro.
Razumevanje listnih uši in njihovega vpliva
Listne uši se prehranjujejo z mehkimi stebli, vejami, popki in plodovi, pri čemer imajo raje nežno novo rast kot trde liste. Ko se enkrat naselijo na rastlino, preluknjajo njeno steblo in iz njega sesajo s hranili bogate sokove, za seboj pa pustijo zvite ali porumenele liste, deformirane cvetove ali poškodovane plodove.
Listne uši običajno najdemo v velikih skupinah. Odvisno od stopnje napadenosti lahko povzročijo resne poškodbe posameznih rastlin ali celo celotnega pridelka. Listne uši proizvedejo več generacij v enem letu in okužbe lahko hitro uidejo nadzoru. Če okužbo opazimo zgodaj, še preden se preveč namnožijo, lahko rastlino rešimo pred propadom. Dlje ko jih pustimo, večjo škodo lahko naredijo.
Listne uši pogosto prenašajo viruse in jih lahko širijo z ene rastline na drugo, kar je pogosto usodno za pridelke, kot so citrusi, krompir in žita.
Naravne metode za zatiranje listnih uši na krompirju
1. Voda kot prvo naravno sredstvo
Liste, steblo in druge dele rastline, na katerih ste opazili uši, lahko poskusite pregnati z vodo. Močan curek vode usmerite v obolele predele in izperite rastlino. Ta metoda je najbolj učinkovita zgodaj v sezoni, preden se okužba preveč razširi. V kolikor boste škropili rastline, pazite na tiste, ki so bolj občutljive, da jih z vodnim curkom ne uničite.
2. Ročno odstranjevanje
Ročno odstranjevanje je učinkovito, a zamudno opravilo. Nadenite si par vrtnih rokavic in potresite stebla in liste, da uši odpadejo, jih odtrgajte s stebel, listov, cvetnih brstov ali kjerkoli jih opazite. Predhodno si pripravite vedro z milnico, v katerega jih stresete. Huje prizadeta mesta lahko odrežete in vejo ter liste prav tako vržete v milnico.
3. Domače pršilo iz mila
Domače pršilo za listne uši naredite tako, da zmešate nekaj žlic čistega tekočega mila za roke ali detergenta za pomivanje posode. Izogibajte se uporabi detergentov ali izdelkov, ki vsebujejo snov za razmaščevanje. Tekočino prelijte v razpršilko in nanesite neposredno na listne uši. Ne pozabite na spodnje strani listov, kjer se pogosto skriva največ jajčec in ličink. Milo bo raztopilo zaščitno zunanjo plast listnih uši in drugih žuželk z mehkimi telesi in jih ubilo. Po drugi strani pa milo ne škoduje pticam ali trdoživim koristnim žuželkam, kot so pikapolonice ali čebele opraševalke. Insekticidna mila, pripravljena za uporabo, lahko kupite tudi v trgovini ali pa si ga pripravite sami.
4. Neemovo olje kot naravni repelent
Organske spojine v neemovem olju delujejo kot repelent za listne uši in druge žuželke, vključno z mokastimi stenicami, kapusovo muho, hrošči, mravljami in različnimi vrstami gosenic. Čeprav je zelo učinkovito, pa lahko prežene tudi koristne žuželke, zato bodite previdni, ko se odločite za njegovo uporabo. Sledite navodilom na embalaži za redčenje olja v vodi ali uporabite že pripravljeno pršilo z neemovim oljem in popršite prizadeta območja.
5. Škropivo z eteričnimi olji
Uporabite 4 do 5 kapljic vsakega: poprove mete, nageljnovih žbic, rožmarina in timijana ter zmešajte z vodo v majhni steklenički z razpršilom. Poškropite po prizadetih rastlinah, pri čemer ciljajte na odrasle listne uši, pa tudi na ličinke in jajčeca listnih uši.
Naravni plenilci in koristne žuželke na vrtu
Pikapolonice so znane po tem, da so odlične plenilke listnih uši, a marsikdo je razočaran, ko ugotovi, da odrasle pikapolonice ne pojedo niti približno toliko listnih uši, kot jih pojedo v fazi ličinke. Ne le pikapolonice, listne uši zatirajo tudi drobne žuželke, imenovane mrežekrilci in nekatere ptice.
Na vrt posadite rastline, ki privabljajo koristne žuželke (plenilce listnih uši) ali tiste, ki naravno odganjajo listne uši. Poskrbite tudi, da bo vaš vrt čist in da na njem ne bo odmrlega rastlinskega materiala, v katerem bi se lahko skrivala jajčeca listnih uši. Koristne žuželke lahko privabite z deteljo, meto, koprom, komarčkom in rmanom.
Izkušnje z naravnimi pripravki pri pridelavi krompirja
Po močnem deževju smo na krompirjevih listih opazili drobne temne pikice, ki so se hitro množile. Ko se je čez par dni zadeva preselila tudi na paradižnik, je bilo treba nujno ukrepati! Poleg tega pa o invaziji polžev, ki smo jo imeli letos (mami jih je z vrta pobrala čez 600!!!), raje ne bom govorila. Vendar smo rešili tudi to!
Paradižnik smo poškropili s pripravkom, ki ga bom opisala, s preostankom pa še nekaj krompirja. Ker je bil krompir že skoraj zrel, smo nepoškropjeni del takoj izkopali in ga uporabili, poškropovanega pa pustili še približno štirinajst dni. Žal mi je, da nimam slike našega paradižnika pred-po škropljenju, da bi sami lahko videli razliko, imam pa 2 slikici krompirja - na zgornji je vrsta, ki ni bila škropljena, na spodnji pa so vrste, ki smo jih škropili. Razlika je očitna!
Priprava ekološkega škropiva
Paradižnikovim rastlinam smo odstranili vse okužene liste ter vse liste na spodnjem delu rastline - da se ne dotikajo tal (zaradi vlage). Nato je sledila priprava ekološkega škropiva:
Sestavine:
- Eterično olje cimeta (deluje protimikrobno: antibakterijsko, antivirusno, antifungusno in kot eko insekticid. Pomaga pri boleznih, listnim ušem, pravijo pa tudi, da naj bi odganjalo polže.)
- Soda bikarbona (deluje kot fungicid in insekticid, deluje tudi protibakterijsko. Zatre plesni, glivice, pegavost, škrlup… Prežene tudi mravlje, listne uši in preprečuje razvoj plesni.)
- Neemovo olje (učinkovitost vašega škropila še poveča, saj deluje proti gnilobi, plesni, rji, garjam, listnim madežem in listnatim ušem, poleg tega je eno izmed najboljših naravnih insekticidov. Če želite škropivu še povečati učinkovitost, lahko delež neemovega olja nekoliko povečate.)
- Rastlinsko olje (ima v škropivu funkcijo lepila, da se soda bikarbona ne izpere ali prilepi na liste.)
- Doma narejeno tekoče milo (ali naravno kastiljsko milo) (ima funkcijo topila, saj razprši olje po vsej količini vode, sicer bi oljni madež plaval na površini vode.)
Sodo bikarbono raztopim v topli vodi. Združim vodo in oljno mešanico z milom dobro pretresem. Škropim vedno proti večeru, ko sonce zaide (nujno!), vendar dovolj zgodaj, da se pred nočjo posuši. Postopka ne smemo ponavljati preveč pogosto, prav tako ne pretiravati s količino “aktivnih snovi”, da svojega pridelka ne uničimo.
OPOMBA: Neemovo olje nima alternative, zato ga ni smiselno nadomeščati z drugimi olji. Lahko ga iz mešanice izpustite, vendar pa bo manj učinkovita.
Preventivni ukrepi in jesensko varovanje vrta
Ko se sezona na vrtu počasi zaključuje, je jesen idealen čas za preventivne ukrepe, ki bodo rastlinam in zemlji pomagali zdravo prezimiti. Gre za preizkušen naravni pripravek, ki ga številni vrtnarji uporabljajo kot blago protiglivično sredstvo, za čiščenje rastlin in preprečevanje razvoja plesni ter bolezni, ki se pogosto pojavijo konec sezone in prezimijo v rastlinskih ostankih.
Jesenski meseci so pogosto vlažni in hladnejši, kar ustvarja idealne pogoje za razvoj gliv, plesni in bakterij. Soda bikarbona deluje blago alkalno, kar ustvarja neugodne pogoje za razvoj gliv in plesni na površini listov in stebel. Vinski kamen, ki nastaja kot stranski produkt vinarstva, poveča oprijemljivost raztopine na listih in rahlo okrepi protiglivični učinek.
Škropivo s sodo bikarbono za krepitev rastlin
Soda bikarbona se v topli vodi hitreje topi. Olje, ki ga dodamo vodi in sodi bikarboni omogoča, da se pripravek ob rahlem dežju ali močnejši jutranji rosi ne izpere. Količino olja lahko v suhem vremenu zmanjšamo za polovico.
V domačem vrtu je soda bikarbona zelo uporabna, saj krepi rastline pred glivičnimi boleznimi. Domače škropivo deluje proti glivičnim boleznim, pepelasti in pravi plesni, tudi proti ušem. Uporabimo jo lahko tudi takrat, ko se bolezni že pojavijo. Pred uporabo škropiva iz sode bikarbone seveda porežemo vse okužene dele rastlin in škropimo tri dni zapored. Po tem 14 dni škropimo redno v 3 do 5 dnevnih presledkih. Rastline, ki jih škropimo s sodo bikarbono bodo manj všeč ušem. Pri škropljenju proti ušem je treba poškropiti mlade poganjke, ki še niso zaviti. Še posebno smo pozorni na uši, ki se zadržujejo na spodnji strani mladih listov. Če so uši že zavite v mladih poganjkih, jih preprosto izrežemo.
Tako kot ostala škropiva, ki krepijo rastline pred boleznimi in škodljivci, tudi sodo bikarbono uporabljamo v večernih ali zgodnjih jutranjih urah. Pri škropljenju je treba omočiti zgornjo in spodnjo stran listov. Težave z ožigom se pojavijo, če koncentracijo predoziramo ali škropimo tako, da od rastlin kaplja in curlja.
Soda bikarbona proti polžem
Polži ne bodo več delali škode v vrtu, če jih posipate s sodo bikarbono. V manjšem vrtu lahko sodo bikarbono potrosite okrog gredic in tako polžem preprečite vstop v vrt. To naredite tako, da jo potresete po vrtni obrobi v širini dveh prstov. Postopek ponovite po vsakem dežju, ker se soda bikarbona odlično topi v vodi.
Varstvo krompirja pred koloradskim hroščem
Proti koloradskemu hrošču se lahko borimo na več učinkovitih, a hkrati naravnih načinov. Koloradski hrošč velja za enega najnevarnejših škodljivcev. Je tako uničujoč, da lahko popolnoma uniči pridelek krompirja.
Glede na razmere se lahko pri nas razvije tudi do tri generacije letno. Na nadmorskih višinah do 600 metrov se običajno razvijeta dve generaciji, v ugodnih razmerah pa tudi tretja. Samice so izjemno plodne in lahko izležejo do 2.000 oranžno obarvanih jajčec, ki jih v skupkih odlagajo na spodnjo stran listov rastline.
Zaradi odpornosti in hitrega razmnoževanja je koloradskega hrošča težko popolnoma izkoreniniti, vendar lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi in okolju prijaznimi metodami močno zmanjšamo njegovo populacijo in učinkovito zaščitimo pridelek.
Naravni sovražniki in preventivni ukrepi
Naravni sovražniki koloradskega hrošča so redki. Med živalske vrste, ki se z njim prehranjujejo, sodijo ježi, krti in fazani. Ena osnovnih preventivnih metod proti koloradskemu hrošču je kolobarjenje.
Dobra sonaravna rešitev, brez kemije, brez karence: škropivo iz 100% slovenskega, naravnega proizvoda Cora agrohomeopathie X9 NaturSTOP CONTRA-gosenice. Naravna rešitev je, da so rastline pravočasno toliko in tako okrepljene, da so več kot dovolj vitalne, da so z lastno imunologijo odporne na koloradskega hrošča in na njegove ličinke. Takih rastlin se škodljivci ne lotijo. Zakaj? Zato, ker so vitalnejše rastline hkrati odpornejše na bolezni in škodljivce.
Za krepitev vitalnosti rastlin in tako tudi za krepitev njihove odpornosti na koloradskega hrošča, koristite proizvod Cora agrohomeopathie B3 NaturSTOP CONTRA - škodljivi hrošči. Če ste s tem škropljenjem pred težavami s koloradskim hroščem zamudili, pa koristite škropivo iz proizvoda Cora agrohomeopathie X9 NaturSTOP CONTRA - gosenice. Na take vitalne rastline koloradski hrošče ne ležejo jajčec, ličinke pa jih ne obžirajo. Izstradajo se po naravni poti.
Priporočamo preventivno uporabo - najboljše je, da pridelovalcem nobena škoda na pridelkih sploh ne nastane. Odlično pa je tudi dejstvo, da je proizvod popolnoma brez karence, pridelki so užitni tudi neposredno po škropljenju. Proizvod je dovoljen tudi v ekološki pridelavi.
Uporaba proizvodov Cora agrohomeopathie®
- Ljubiteljska pridelava, uporaba nahrbtnih ročnih škropilnic: 3 ml na 1 l vode. Škropiti dva dni zapored, s še eno ponovitvijo čez cca 14 dni (skupaj 3 x, to je en ciklus škropljenja).
- Uporaba v kmetijski pridelavi - zelenjadarstvo in poljedelstvo: 200 ml na 200 l vode na ha.
Način škropljenja: čimbolj fino škropljenje, meglenje - po rastlinah in po tleh. Z ustrezno nastavitvijo šob in z ustrezno hitrostjo pomika, lahko dosežemo porabo 200 l vode na ha, kar zadošča.
Pri pripravi škropiva, škropljenju in hrambi proizvoda, je potrebno upoštevati tudi Splošna navodila za uporabo proizvodov Cora agrohomeopathie®, ki jih prilagamo proizvodom. 4 ure po škropljenju naj ne dežuje. Rok uporabe proizvodov Cora agrohomeopathie® ob upoštevanju Splošnih navodil, je tri leta!
Krompirjeva plesen in njeno naravno varstvo
Krompirjeva plesen se lahko že v začetku junija prenaša na paradižnik, saj okuži neodporne sorte krompirja. Na našem vrtu že nekaj let sadimo naravno odporne sorte krompirja na plesen in s tem nimamo težav. V letu 2024 smo sadili sorte Twister, Alouette in Levante.
Baker je dovoljen v ekološkem varstvu krompirja proti plesni. To škropivo se uporablja že konec pomladi in v začetku poletja. Tako je možno ustaviti plesen na krompirju v mesecu juniju.
Krompirjeva plesen na paradižniku je najbolj nevarna v deževnih letih, ko se bolezen s krompirja prenese na paradižnik. V juniju je treba opraviti prvo škropljenje z bakrom. Enako naredimo, če imamo deževno pomlad in začetek poletja. V dežju, megli in prekomerni vlagi, je treba škropiti tudi paradižnik v rastlinjaku, saj ga ves čas zračimo. Škropljenje ponavljamo v skladu z navodili za uporabo in posvetom s strokovnjakom v kmetijski apoteki.
V hladni, deževni pomladi in deževnem začetku poletja, temperaturami okrog 20 stopinj Celzija, se ustvarijo idealni pogoji za okužbo na paradižniku.
Naravno varstvo kumar pred plesnijo
Kumare so prav tako dovzetne za plesen. Za pojav bolezni so izpolnjeni podobni pogoji, kot pri krompirju in paradižniku. Okužbe na kumarah so bolj pogoste, če jih sadimo prehitro in pretirano gnojimo s kompostom, gnojem in ostalimi organskimi gnojili. Plesen kumar ni treba omejevati s kupljenimi bakrenimi ali drugimi pripravki. Lahko jih sicer preventivno škropimo z ekološkimi pripravki, ki smo jih omenili pri krompirju. Takoj, ko opazimo prve rumene pege na kumarah, je čas za sajenje novih sadik.