Koleraba, ki sodi med križnice, je zelo zdrava in vsestransko uporabna zelenjava, saj jo je mogoče pripraviti na različne načine. Od kod natančno izvira, najbrž nihče ne ve. Gotovo je le, da je doma na severu Evrope, najverjetneje na priobalnih predelih Švedske, in se je od tod širila proti jugu ter na vse strani sveta. Za svojo jo imajo tudi Nemci, zlasti na severu države, Poljaki, Rusi in Čehi.
Koleraba je skupno ime za tesni »sorodnici«, za podzemno kolerabo, ki ji rečemo kar koleraba ali rumena koleraba, ter za nadzemno kolerabo, ki ji pravimo kolerabica. Zanimiva so nekatera lokalna imena zanjo. Na Dolenjskem podzemni kolerabi pravijo kavla, ponekod na Štajerskem pa švedska repa. Vsa ta različna imena za rumeno kolerabo dokazujejo, da jo poznamo že stoletja.
Sorte in Značilnosti Kolerabe
Kolerabo poznamo v različnih barvah - obstajajo bele, bledo zelene in vijolične kolerabe, rumena koleraba pa je rumeno zelene barve. Vse imajo kremasto belo notranjost in masleno meso fine strukture ter prijetnega vonja. Nadzemna koleraba ima odebeljeno steblo, ki raste nad tlemi, listi pa so podobni tistim pri zelju. Listi so užitni in polni železa, pri kolerabici pa so listi posebej primerni za pripravo jedi, medtem ko pri podzemni kolerabi listov ponavadi ne uživamo.
Koleraba ima svoj značilen vonj in okus zaradi eteričnih gorčičnih olj. Močno zaznavna sladkobnost je posledica ogljikovih hidratov, ki jih je v kolerabi skoraj toliko kot v krompirju, in kar polovica teh odpade na sladkorje. Surova koleraba ima okus podoben brokolijevemu steblu, le da je malo bolj pekoča - nekateri okus opisujejo kot mešanico brokolija in radiča. Ko je kuhana, postane mehkejša in izraziteje sladka.
Kolerabica je »sestrična« kolerabi in dobro prenaša sušo, bolje kot druge kapusnice. Dozori hitro in med rastjo ne zahteva veliko dela. Še najbolj je kolerabica podobna repi, le da je bolj sladka in blažjega okusa.
Hranilna Vrednost in Zdravstvene Koristi Rumene Kolerabe
Čeprav je koleraba kar nekaj časa veljala za hrano revnih, je ta zelenjava izjemno koristna za naše zdravje. Koleraba je izjemno hranljiva zelenjava, ki prinaša številne koristi za zdravje. Je nizkokalorična, a bogata s hranilnimi snovmi. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, vključno z vitaminom C, kalijem, magnezijem in vitaminom B6.
Bogastvo Vitaminov in Mineralov
- Po količinah vitaminov in mineralov sicer koleraba ne izstopa, čeprav ima mlada, surova koleraba vitamina C toliko ali celo več kot limone. Vitamin C je močan antioksidant, ki okrepi obrambne mehanizme in ustavi bolezni, skrbi za imunski sistem in preprečuje okužbe.
- Kolerabica je zaradi obilice vitaminov skupine B bržkone še bolj zdravilna. Največ je vitamina B6, ta je dober za želodec, za imunski sistem in proti utrujenosti. Vitamin B3 poskrbi za več energije in pomaga pri oslabelosti mišic. V njej je biotin ali B8 za lepo kožo in lase, potem ima tudi vitamin B5, ki deluje proti stresu.
- Koleraba je bogat vir kalija, ki pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Vsebuje tudi kalcij in magnezij, ki sta ključna za zdravje kosti, ter železo, ki je glavna sestavina hemoglobina in mioglobina, zadolženih za prenašanje kisika po telesu, in sodeluje pri uravnavanju telesne temperature.
Močni Antioksidanti in Fitokemikalije
- V kolerabi je veliko zaščitnih antioksidativnih karotenoidnih snovi. Karotenoidi so močno obarvani rastlinski pigmenti, topni v maščobah. Ti so močni in učinkoviti antioksidanti, spodbujajo delovanje imunskega sistema, preprečujejo in zavirajo tvorbo nekaterih tumorjev, nekatere izmed 600 karotenoidov pa lahko naš organizem pretvori v vitamin A. Antioksidanti, kot so vitamin C, polifenoli in glukozinolati, pomagajo zaščititi telo pred poškodbami prostih radikalov in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot so bolezni srca, rak in sladkorna bolezen.
- Koleraba je podobno kot druge križnice bogata z blagodejnimi fitokemikalijami; med njimi sta tudi sulforafan in indol-3-karbinol, ki potrjeno ščitita pred rakom prostate, dojke in debelega črevesja. Fitokemikalije odpravljajo rakotvorne snovi v telesu in ščitijo jetra pred napadom škodljivih toksinov.
Pozitivni Vplivi na Prebavo in Presnovo
- Koleraba je dober vir rastlinskih vlaknin. Te zagotavljajo daljši občutek sitosti, zato je primerna za jedilnike vseh, ki želijo shujšati, saj ima malo kalorij in izboljša presnovo. Vlaknine so ključne za zdravo prebavo, saj pomagajo pri rednem odvajanju blata, preprečujejo zaprtje in podpirajo zdravje črevesja. Poleg tega se zaradi njih hrana v črevesju fermentira, kar spodbudi rast kolonij probiotikov, izboljša se resorbcija natrija in vode ter tvorijo se kratkoverižne maščobne kisline (nujno potrebne za pravilno delovanje celic).
- Izboljša se krvni pretok v debelem črevesu in imunska funkcija debelega črevesa, hkrati pa se zmanjša sinteza holesterola.
Širše Zdravstvene Prednosti
Koleraba izboljšuje torej prebavo in presnovo, krepi nastajanje krvi, zdravi sluznico, čisti pljuča in sečila, odvaja vodo iz telesa in zmanjšuje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja. Pomaga tudi izboljšati kožo in lase, skrbi za večjo vitalnost in energijo, krepi imunski sistem in preprečuje okužbe, skrbi za mentalno svežino in sposobnost koncentracije, pospešuje preskrbo celic s kisikom in krepilno deluje na srce ter izboljšuje razpoloženje. Poleg tega pomaga premagovati stres ter krepi vitalnost in energijo. Kolerabica odstranjuje zaloge sečne kisline in spodbuja očiščevalne procese v telesu.
Kulinarična Uporaba Rumene Kolerabe
Obe, koleraba in kolerabica, imata zelo široko uporabo v kuhinji in ju lahko pripravimo na sto načinov. Najraje ju kuhamo, dušimo in pečemo. Koleraba je lahko samostojna jed, še pogosteje jo kombiniramo s krompirjem in drugo zelenjavo. Je nepogrešljiva sestavina juh, obar in enolončnic. Velik gomolj podzemne kolerabe kuhamo v vodi ali sopari do 30 minut, manjšega manj. Če kolerabo narežemo na rezine, se čas kuhanja zelo zmanjša, nekako na eno tretjino. Zelo okusne so tudi dušene in pražene kot krompir ali ocvrte. Blanširane ali kuhane rezine kolerabe lahko z maslom, smetano in sirom zapečemo še v pečici ali gratiniramo. Okusne so tudi rezine kuhane kolerabe glazirane z maslom in pokapane z oljčnim oljem in limoninim sokom.
Rumeno kolerabo lahko dodamo solatam, juham, omakam. Njen blag okus se dobro ujema z drugo zelenjavo, kot so korenje, krompir in čebula. Pripravljamo jo lahko na več načinov: pečeno na žaru, pečeno na olju, kot dodatek raznim juham, surovo oziroma na majhne kockice narezano (tehnika julienne) kot prilogo. Tanke rezine kolerabe bodo popestrile vašo solato z jabolki, endivijo in sirom, začinjeno z limoninim sokom.
Recepti z Rumeno Kolerabo
Koleraba v Omaki
Ta recept za kolerabo v omaki je preprost in zelo okusen, spominja na okuse domače kuhinje.
Sestavine:
- 1 večja rumena koleraba
- 1 manjša čebula
- Olje
- Sol, poper
- 1 jušna kocka (po želji)
- 1 žlica moke
- Voda (za dušenje)
- 2 žlici kisle smetane (ali smetane za kuhanje)
- Majaron, lovorjev list (za smetanovo omako)
- 1 žlička koruznega škroba (za smetanovo omako)
- Jušna osnova (za smetanovo omako)
Priprava:
- Kolerabo olupite in narežite na drobne kocke (ali razpolovite in prečno prerežite, če delate smetanovo omako).
- V slani vodi jo skuhajte skoraj do mehkega in odcedite.
- Na olju prepražite drobno nasekljano čebulo, da postekleni.
- Dodajte kuhano kolerabo, solite ali dodajte jušno kocko, poprajte in počasi dušite ob občasnem dolivanju vode in mešanju, dokler se koleraba popolnoma ne zmehča.
- Poprašite z moko, dolijte vodo in mešajte, da se moka raztopi in omaka rahlo zgosti.
- Vmešajte kislo smetano, še malo prevrite in postrežite.
Varianta s smetanovo omako: Kolerabo olupite, razpolovite in nato še vsako polovico prečno prerežite. Na olivnem olju prepražite sesekljano čebulo. Zalijte z jušno osnovo, v katero ste gladko vmešali 1 žličko koruznega škroba. Začinite z majaronom, dodajte lovorjev list ter solite in poprajte po okusu. Prilijte 1 dcl smetane za kuhanje, premešajte in pustite, da omaka narahlo vre še 2 minuti. Nato dodajte kuhano kolerabo. Kolerabina omaka se odlično prileže h kuhani govedini iz juhe.
Recept za Kolerabno Juho
Kolerabna juha je izjemno okusna in krepčilna jed.
Sestavine:
- 1 koleraba
- 1 čebula
- 2 stroka česna
- Nekaj zrn kumine
- Jabolčni kis (po okusu)
- Sol
- 1 žlica moke
- Olje
- Kisla smetana (za postrežbo)
Priprava:
- Kolerabo operemo, olupimo in naribamo na trakove ter jo v vodi kuhamo do mehkega.
- Med kuhanjem sesekljamo čebulo, jo prepražimo na olju, dodamo malo moke in popražimo, da zadiši.
- Prilijemo kuhano kolerabo (skupaj z nekaj vode, v kateri se je kuhala), dodamo nekaj zrn kumine, malo jabolčnega kisa in osolimo po okusu.
- Vse skupaj še malo pokuhamo, nato pa zmeljemo s paličnim mešalnikom, da dobimo gladko strukturo.
- Po potrebi dolijemo vodo ali kolerabno juho, dodamo strt česen in vremo še nekaj minut.
- Za še boljši okus zraven ponudimo kislo smetano.
Kamarada (Koleraba s Krompirjem in Prekajenim Mesom)
Kamarada je tradicionalna jed, kjer se koleraba kombinira s krompirjem in prekajenim mesom.
Sestavine:
- Svinjska mast
- Čebula, česen
- Rumena koleraba (kamarada)
- Krompir
- Svinjski parkelj
- Prekajena rebra
- Namočen fižol
- Sol, poper
- Voda
Priprava:
- Na svinjski masti zlato zarumenite čebulo in česen.
- Kolerabo zrežite na kocke in jo stresite k čebuli in česnu ter med mešanjem pražite še pol ure.
- Dodajte narezan krompir, vsaj enako količino kot kolerabe ali celo več (do dve tretjini naj bo krompirja).
- Še malo popražite, zalijte z vodo in dodajte svinjski parkelj in prekajena rebra, namočen fižol, sol in poper ter kuhajte še dve uri.
Dolenjska Kavra
Dolenjska kavra je krepka jed s kolerabo, krompirjem, fižolom in suhim mesom.
Sestavine:
- Narezana koleraba
- Narezan krompir
- Voda
- Sol
- Košček suhega mesa
- Fižol
- Moka in olje za prežganje (ali moka in mast)
Priprava:
- V lonec dajte narezano kolerabo in krompir, zalijte z vodo, solite in v to potopite košček suhega mesa.
- Posebej skuhajte fižol in ga dodajte.
- Ko je vse kuhano in mehko, jed zaroštajte oziroma zgostite s prežganjem.
Glazirana Koleraba s Svinjskimi Kotleti in Jabolki
Ta jed združuje sladkost kolerabe in jabolk s slanino in svinjskimi kotleti.
Sestavine:
- Koleraba
- Maslo
- Rjavi sladkor
- Svinjski kotleti
- Olje
- Jabolčni krhlji
- Rezine slanine
- Jabolčno vino
Priprava:
- Kolerabo olupite in narežite na kocke.
- V kozici segrejte olje. Na njem počasi pražite rjavi sladkor, dokler ne karamelizira. Ves čas mešajte, da se sladkor ne zažge.
- Ko se sladkor stopi, dodajte kockice kolerabe in pražite približno 5 minut, da se zmehčajo.
- Svinjska kotleta oplaknite in osušite s papirnato brisačo. V večji ponvi na srednje močnem ognju stopite maslo in segrejte olje. Na njem opečemo meso z obeh strani, da porjavi.
- Na pol pečeno meso prestavimo iz ponve na krožnik, pokrijte ga z aluminijasto folijo.
- V ponev pa dajte narezano kolerabo, nekaj minut jo pražite, da se začne mehčati. Nato dodajte še narezane jabolčne krhlje in rezine slanine.
- Po nekaj minutah vrnite v ponev še meso in zalijte z jabolčnim vinom. Prilivajte ga postopoma, saj se bo močno spenilo!
- Ponev pokrijte s pokrovko in kuhajte tako dolgo, da se meso, koleraba in jabolka zmehčajo, omaka pa zgosti.
Koleraba s Korenjem in Smetano (pire/priloga)
Ta jed je sočna in blagega okusa, odlična kot priloga.
Sestavine:
- Koleraba
- Korenček
- Hladna voda
- Sol
- Stopljeno maslo
- Sladka smetana
Priprava:
- Kolerabo olupite, korenčka ostrgajte ter vse narežite na približno enako velike kose.
- Stresite jih v kozico, zalijte s hladno vodo in posolite.
- Voda naj na zmernem ognju zavre, nato temperaturo znižajte in pustite vreti približno 15 minut, da se zelenjava zmehča.
- S tlačilko za krompir pretlačite kuhano kolerabo in korenček do gladkega.
- Nato dodajte stopljeno maslo in sladko smetano.
Izbira in Shranjevanje Kolerabe
Pri izbiri kolerabe izbirajte manjše kolerabe, takšne, ki izgledajo sveže. Tudi listi naj bodo sveži in zelene barve - nikar naj ne bodo uveli ali rumeni. Na otip bi morale biti čvrste, izogibajte se mehkejših plodov. Kolerabo olupite tik pred uporabo.
Kolerabo shranite v hladnem, temnem in suhem prostoru. V hladilniku bodo zdržale do pet dni. V ustrezni kleti pa jo lahko hranite celo do pomladi. Koleraba ni zahtevna rastlina in lepo uspeva v našem podnebju. Sejemo jo konec poletja, navadno na njivo, s katere smo pospravili krompir. S polj in vrtov pa jo pospravimo pred koncem oktobra ali v začetku novembra.