Sektor kokošjih jajc v Evropski uniji je pomembna kmetijska panoga, ki s preko 350 milijoni kokoši nesnic letno proizvede skoraj 6,7 milijona ton jajc. V Sloveniji reja perutnine predstavlja visoko specializirano in tehnološko zahtevno dejavnost, organizirano predvsem kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Perutninska industrija ima ključno vlogo pri oskrbi domačega trga s perutninskim mesom in jajci ter je močno usmerjena v izvoz. Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 7-8 %. V letu 2023 je bilo v Sloveniji znesenih 432 milijonov jajc, kar je 2 odstotka več kot leta 2022, število kokoši nesnic pa se je povečalo za 24 %.
Regulativni okvir Evropske unije
EU proizvajalce jajc podpira s tržnimi standardi in občasno z nekaterimi ukrepi za podporo trgu. Jajca so zajeta v skupni ureditvi kmetijskih trgov in zanje nikoli niso veljala vezana plačila ali proizvodne kvote.
Tržni standardi EU za jajca
Evropska unija za jajca uporablja tržne standarde, ki so bili razviti za zagotavljanje nadaljnje visoke kakovosti proizvoda, zaščite potrošnikov in skladnosti standardov na trgu EU. Ti predpisi določajo podrobna pravila, ki se morajo upoštevati za trženje jajc v EU. Na splošno določajo:
- Označevanje jajc in pakiranj za jajca;
- Ocenjevanje jajc glede na kakovost in težo;
- Delovanje pakirnih centrov;
- Pakiranje, shranjevanje in prevoz jajc ter njihovo prodajo na drobno.
Tržni standard velja le za jajca kokoši vrste Gallus gallus.
Trgovina z jajci
Za jajca, uvožena iz tretjih držav, veljajo uvozne dajatve. V okviru mednarodnih in dvostranskih trgovinskih sporazumov EU upravlja sistem uvoznih kvot, ki so dodeljene posameznim državam in so na voljo vsem proizvajalcem (erga omnes). Uvoz jajc za prehrano iz tretjih držav je dovoljen, vendar morajo biti izpolnjeni posebni pogoji v zvezi z zdravjem živali in varnostjo hrane. Pri konzumnih jajcih je treba upoštevati tudi pravila, povezana s tržnimi standardi.
Spremljanje trga
Evropska komisija na mesečnih srečanjih Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov predstavlja tržne razmere v sektorju jajc. EU spremlja trg jajc, da bi prepoznala nestabilnost na trgu, kmetom in predelovalcem zagotovila točne informacije o tržnih razmerah ter pomagala pri odločanju v zvezi z javno politiko. Vsaka država članica EU mora vsako sredo najpozneje do 12.00 (po srednjeevropskem času) Komisiji predložiti veleprodajno ceno za 100 kg jajc razreda A iz baterijske reje (povprečje velikih in srednje velikih jajc). Sporočajo se cene proizvodov v pakirnih centrih.
Nacionalni predpisi in izvajanje v Sloveniji
Pravilnik določa podrobnosti za izvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/1990 z vsemi spremembami in Uredbe Komisije (EGS) št. 2295/2003 z vsemi spremembami, na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu.
Označevanje in kakovost jajc
- Označevanje: Jajca morajo biti označena v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil in z Uredbo Sveta (EGS) št. 1907/1990 ter Uredbo Komisije (EGS) št. 2295/2003. Nazivna oziroma neto količina ter dovoljena negativna odstopanja za predpakirane izdelke morajo biti v skladu z ustreznim predpisom in navedenima uredbama.
- Žigosanje: Označbo vsakemu proizvajalcu podeli Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Jajca, ki niso žigosana z registrsko številko proizvajalca, ki jo izda Veterinarska uprava RS skladno s predpisi, ki urejajo registracijo hlevov za kokoši nesnice, so lahko v prometu na lokalnem trgu le do 31. decembra leta, določenega v prehodnih določbah, ne glede na določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 1907/1990.
- Kakovost in razvrščanje: Za ugotavljanje skladnosti minimalne kakovosti jajc se uporabljajo metode vzorčenja in analize fizikalnih parametrov jajc v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2295/2003. Jajca se razvrščajo po kakovosti in masnih razredih v dve kategoriji. V kategorijo A se razvrščajo jajca, ki ustrezajo predpisanim lastnostim iz zakonodaje in se lahko tržijo za človeško porabo. Poleg tega obstajajo tudi jajca druge (II.) kakovosti (nehlajena, nekonservirana, hlajena, konservirana), ki morajo izpolnjevati določene pogoje.
- Umazana jajca: Nekoliko umazana jajca so površinsko umazana jajca s tujo snovjo (ostanki plev, žagovine, prahu in podobno) na več kot 7/8 skupne površine lupine.
Registracija pakirnih centrov in zbiralcev jajc
Pakirni center ali zbiralec jajc vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vlogo za vpis v register pakirnih centrov oziroma register zbiralcev jajc. Vlogi je treba priložiti potrdilo organizacije za ugotavljanje skladnosti o izpolnjevanju pogojev iz 2., 3. in 4. člena Uredbe Komisije (EGS) št. 2295/2003 z vsemi spremembami. Pakirni centri, ki se registrirajo za posebne načine označevanja, morajo navesti, za kateri način označevanja se bodo registrirali.
Inšpekcijski nadzor
Inšpekcijski nadzor nad kakovostjo jajc ter nad pogoji, ki jih morajo izpolnjevati pakirni centri in zbiralci jajc, opravlja skladno z Uredbo Sveta (EGS) št. 1907/1990 z vsemi spremembami in Uredbo Komisije (EGS) št. 2295/2003 z vsemi spremembami.
Pravna podlaga
Jajca spadajo med proizvode, zajete v Uredbi (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi kmetijskih trgov. Tržni standardi so nadalje razviti v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/2466 in Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/2465, merila za prakse pri spremljanju trga pa so določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/1185.
Za jajčne izdelke mora proizvajalec pred začetkom proizvodnje izdelati proizvodno specifikacijo, kot določa 81. člen zakona o standardizaciji. S dnem uveljavitve novega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kakovosti jajc.
Splošna živilska zakonodaja, ki zadeva jajca
Poleg specifičnih predpisov za jajca veljajo tudi splošne EU uredbe, ki urejajo varnost, higieno in informiranje potrošnikov na področju živil:
- Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih načel in zahtev živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.
- Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o higieni živil.
- Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.
- Uredba (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi.
- Uredba (EU) št. 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (relevantno za ekološka jajca).
Pomen perutninske reje v Sloveniji
Reja perutnine je ena izmed najpomembnejših panog živinoreje v Sloveniji. Leta 2023 je bilo v Sloveniji med živinorejskimi gospodarstvi največ takšnih, ki so redila perutnino - na 24.879 kmetijskih gospodarstvih, kar predstavlja skoraj polovico vseh kmetijskih gospodarstev. V primerjavi z letom 2020 se je njihovo število povečalo za 2.739, oziroma za 12 %.
Ključni pojmi in definicije
Za razumevanje predpisov so pomembne naslednje definicije:
- Dajanje na trg je dajanje v promet.
- Faze pridelave, predelave in distribucije so vse faze, ki so opredeljene v ustrezni zakonodaji.
- Kmetijski proizvodi so vsi proizvodi iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije.
- Končni potrošnik je končni potrošnik, kot je opredeljen v živilih.
- Nosilec živilske dejavnosti je nosilec živilske dejavnosti, kot je opredeljen v splošni živilski zakonodaji.
- Sledljivost je sledljivost, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 178/2002.
- Živilski proizvodi so proizvodi iz priloge I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 510/2014.
- Veriga preskrbe s hrano je veriga, ki obsega pridelavo oziroma prirejo, predelavo in pakiranje, distribucijo in skladiščenje, veleprodajo ali prodajo na drobno končnemu potrošniku.
Trženje in varstvo potrošnikov
Označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezani s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil, se šteje za zavajajoče, če kakor koli zavaja potrošnika glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ali bi ga utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na njegove odločitve glede uporabe storitev. Če kmetijske proizvode ali živila oglašuje, označuje oziroma trži fizična ali pravna oseba, ki nima stalnega ali začasnega prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, mora določiti pooblaščenca za vročitve s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji.