Kruh je ena najbolj priljubljenih jedi na svetu in osnovno živilo, brez katerega si težko predstavljamo življenje. Enačimo ga z delom (»S trebuhom za kruhom.«) in postavljamo ob bok najosnovnejšim človeškim dobrinam (»Imaš za kruh?«). Kot dišeč izdelek predstavlja domačnost, prijetnost in toplino. Hrustljava skorjica, mehka sredica ter omamen vonj, ki se razlega po stanovanju, obljubljajo nepopisno dobro voljo ob ugrizu v čisto svež kruh - le kdo ga ne bi poskusil speči doma?
V zgodovini je kruh ponazarjal blaginjo in srečo, medtem ko je pomanjkanje kruha pomenilo revščino in vojno.
Zgodovina in razvoj vzhajanega kruha
Po arheoloških najdbah sodeč je bil prvi kruh spečen že pred 14.000 leti. Pa vendar bolj oprijemljivi dokazi kažejo, da so bili prvi peki stari Egipčani. Takrat je kruh predstavljala le mešanica moke in vode brez vzhajalnega sredstva. Dandanes so takemu kruhu najbolj podobni mehiška tortilja, indijski čapati ali pa slovenski mlinci.
Egipčani so bili tudi prvi varilci piva. Z njegovo pomočjo in s pomočjo toplega ozračja so ustvarili tudi prvo vzhajalno sredstvo, ki ga imenujemo droži. To vzhajalno sredstvo so dodali mešanici moke in vode in tako je nastal prvi vzhajan kruh.
Z malce raziskovanja lahko vidimo, da je vsak del sveta dobil svojo izvedbo kruha. Prav vsaka kultura na svetu ima svojo vrsto kruha, vsem pa je skupna uporaba žit in vode.
Skozi stoletja je kruh postal pravi statusni simbol. Višjim razredom je bil postrežen fin bel kruh, medtem ko so revnejši jedli rženega, tršega, narejenega iz bolj grobo mletih žit. Danes je znano, da je ravno tak kruh bolj zdrav in lažje prebavljiv.
Industrijski kvas proti drožem
V 20. stoletju so začeli kruh proizvajati industrijsko. Poleg industrijskega kvasa so kruhu začeli dodajati umetne dodatke, da bi mu podaljšali svežino, ga naredili še bolj mehkega in ga obarvali bolj belo. Šele v 80. letih prejšnjega stoletja se pojavi opozarjanje na bolj zdrav način življenja in spodbujanje peke kruha doma. Tak kruh je namreč bolj zdrav in hranilen, kot tisti, ki ga kupimo v trgovini, saj točno vemo, kaj damo vanj.
Kvas pa ni bil vedno dostopen. Že naše babice so vedele, da če shranijo delček starega kruha, lahko z njim naslednji teden ponovno spečejo dobro vzhajan hlebec. Vzhajalno sredstvo so poznale kot droži. Takšen način priprave krušnih izdelkov se je ponekod v Sloveniji ohranil vse do dandanes. Najbolj poznan je t. i. koroški rženi kruh, pripravljen povsem iz ržene moke.
Droži ali divji kvas: Naravno vzhajalno sredstvo
Moka je sama po sebi neživa. Ko pa ji dodamo vodo, zaživi. V njej začnejo mrgoleti različni mikroorganizmi, ki pa niso prisotni v moki, temveč tudi v zraku. Droži so naravno vzhajalno sredstvo. So preprosta zmes moke in vode, ki na toploti sčasoma začne fermentirati ali po domače vreti. Bolj preprosto res ne gre! Iz teh dveh sestavin lahko pripravimo domači ali divji kvas, ki povsem nadomesti pekovskega oziroma pivskega.
Kaj se dogaja v testu z drožmi?
Žitno zrno ima v svojem ovoju naravno prisotno fitinsko kislino, ki preprečuje telesu, da izrabi vse minerale (cink, kalcij, magnezij, železo) v njem. Pri testu, ki ga zamesimo z drožmi, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke nevtralizirajo fitinsko kislino, zato lahko telo vsrka več hranilnih snovi.
Mlečnokislinske bakterije rodu Lactobacillus razgradijo sestavljene ogljikove hidrate (škrob) v enostavne (sladkor) in pri tem sproščajo mlečno in ocetno kislino. Z enostavnimi sladkorji se nato hranijo kvasovke, pri tem pa proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, zaradi katerega testo vzhaja. Kruh, pripravljen z drožmi, je zato lažje prebavljiv, ne obleži v želodcu in nas ne napenja. Postopek priprave kruha z drožmi je daljši, zato je kruh polnejšega in bogatejšega okusa ter lepe teksture. Testo, ki ga zamesimo z drožmi, sicer vzhaja precej počasneje, a dosti učinkoviteje. Iz tega razloga je tak kruh bolj zdrav od tistega, ki ga kupimo v trgovini, je obstojnejši in se ne drobi ter ima nižji glikemični indeks in lažje dostopna hranila in minerale za naše telo.
Veliko narodov pozna droži, le pod drugim imenom. Tako na primer Američani droži imenujejo »sourdough« in Nemci »Saureteig«. Oba izraza pomenita kislo testo. Italijani uporabljajo »Levito madre« (matični kvas) in »Massa madre« (matično testo), Francozi »levain« in Rusi »zakvaska«. Na Koroškem jih poznajo tudi kot »Mednce« ali »Mednice«.
Zakaj je kruh z drožmi bolj zdrav?
Kruh z drožmi blagodejno vpliva na naše počutje, zaradi počasne fermentacije je lažje prebavljiv in bolj zdrav kot kruh z industrijskim kvasom, ki je na hitro proizveden. Tak nam rado voljo obleži v trebuhu in nas pusti z napihnjenim občutkom do naslednjega obroka.
Naslednje točke podrobneje opišejo razloge, zakaj je bolj zdravo uživati kruh z drožmi, kot pa kruh z industrijskim kvasom:
- Lažja prebavljivost: Veliko se zgodi v testu, še preden pride v dišeči in hrustljavi obliki v naše telo. Zahvaljujoč mlečnokislinskim bakterijam in divjim kvasovkam, ki se na delo odpravijo med dolgo fermentacijo, našemu telesu ni treba preveč razgrajevati škroba.
- Nižja vsebnost glutena: Mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke med počasnim vzhajanjem razgrajujejo tudi gluten. Kruh z drožmi ni brez glutena, je pa našemu telesu prijaznejši.
- Nižji glikemični indeks: Zaradi manjših vsebnosti škroba ima kruh z drožmi tudi nižji glikemični indeks, zaradi česar je lahko krasna alternativa, ko želimo spremeniti prehrano. Če pri peki uporabljamo še polnozrnato moko, je kruh še bolj primeren. Ker je kruh z drožmi bolj nasiten, ga bomo pojedli manj.
- Boljši okus: Okusnejši je zaradi procesov mlečnokislinskih bakterij, ki dajejo kruhu posebej dobro aromo.
- Podaljšana svežina izdelkov: Mlečnokislinske bakterije proizvajajo ocetno kislino. Zaradi nje kruh in drugi pekovski izdelki z drožmi zdržijo dlje - ržen kruh s starostjo celo pridobi na okusu.
- Mehkejša sredica: Zaradi že omenjenih mlečnokislinskih bakterij je rezultat bolj homogena in kompaktnejša struktura kruha.
- Boljši izkoristek hranil in mineralov: Z uporabo droži in daljšo fermentacijo omogočimo našemu telesu, da izkoristi čim več mineralov, ki so prisotni v žitih.
- Naglica? Pozabljena!: Ker se večina procesov pri nastajanju testa z drožmi odvija kar sama od sebe, nam ni potrebno ob vzhajajočem se testu in se bati, da se bo po prehitrem vzhajanju sesedlo. Vmes si lahko vzamemo čas, gremo po opravkih, spat in si celo dovolimo pozabiti na testo.
Priprava in vzdrževanje droži
Preden začnemo s pripravo kruha, potrebujemo aktivne droži. Za uspešno vzgojo droži sta potrebna predvsem čas in potrpežljivost. Droži so živa stvar, in narava opravi svoje, ko opravi - včasih v 2 urah, včasih v 5 ali 12 urah, ali pa celo od 4 do 14 dni, da oživijo in so pripravljene za uporabo. Pomembno je opazovanje, vonjanje, tipanje in okušanje.
SPAR - ABC PEKE Z DROŽMI Z ANITO ŠUMER - Kako pripravimo droži?
Izbira moke za droži
Za pripravo droži si najprej izberemo in pripravimo moko, s katero jih bomo hranili. Vedno jih je priporočljivo hraniti z eno in isto moko. Ker imajo droži rade, da je v moki veliko hranil, izberimo tako, ki je polnovredna. Najbolj so jim všeč ržena moka, lahko pa je tudi pšenična - če je mogoče, naj bo iz ekološke pridelave, saj imajo take moke več življenja in niso pobeljene ali preparirane s kemijo. Spore kvasovk tako bolje preživijo.
Droži lahko pripravimo tudi iz brezglutenskih mok, kot so ržena, prosena ali ajdova. Najhitreje nastanejo iz prosene moke, če je le-ta sveže mleta, saj vsebuje več bakterij kvasovk. Najstabilnejše in najkvalitetnejše droži so običajno pripravljene iz ržene moke.
Postopek izdelave droži
- Začnemo s svežo moko in hladno vodo.
- Vsak dan jih nahranimo: približno žlica moke in malo mrzle vode. Dobro premešamo s plastično žlico. Masa za droži naj bo gosta kot masa za šmorn. Ko droži ojačajo, delamo gostejšo maso.
- Lonček z drožmi hranimo na pultu, stran od direktne svetlobe, pokrit. Direktni sončni žarki uničujejo nekatere bakterije in kvasovke, kar uničuje pravilen razvoj nastavka.
- Lonček naj ne bo zatesnjen vsaj na začetku drožiranja, ker bo nastavek bolj kisel. Pokrit mora biti, da ne leti vanj prah in mušice. Priporočamo uporabo visokega kozarca (npr. kefirjev lonček) s priprtim pokrovom ali pa pokrijemo z gazo, pritrjeno z gumico.
- Uporabljamo steklene lončke (ne plastike, ki se navzame vonja in se lahko razkraja) in ne kovine, ker je bakterije ne marajo. Za mešanje uporabljamo plastične ali lesene žlice.
Ko nastavek oživi, izgleda mehurčkast. Vedno, ko ga nahranimo, se njegov volumen skoraj podvoji, po 12 urah pa začne spet upadati. Pripravljen nastavek diši prijetno, ne kislo (samo rahlo po kiselkastem). Ko skozi njega potegnemo žlico, se vidijo značilne niti "vlečenega testa". Ni panike, če ni mehurček na mehurčku, če droži ne silijo od sile pritiska iz posode. Včasih jih je več, včasih jih je manj. Aktivnost droži lahko preverimo tako, da na lonček v višini gladine droži namestimo gumico. Po približno 5 do 6 urah bomo opazili, da droži narastejo. Hitreje in višje kot narastejo, močnejše so.
Reševanje težav pri drožeh
- Če droži začnejo dišati po kislem (po alkoholu) in se na vrhu naredi tekoča plast, to pomeni, da so lačne. To plast je potrebno vedno najprej odstraniti, pustiti samo spodnji del droži in jih ponovno nahraniti z moko in hladno vodo.
- Če se pojavi plesen, je bil kozarec verjetno slabo opran ali pa je bila moka stara. Priporočljivo je, da po hranjenju in mešanju droži prelijete v drug, čist kozarec, da se izognete umazanim robovom.
- Če droži ne rastejo, so verjetno lačne ali pa je masa preredka. Odstranite večino droži, pustite le za prst ali dva, in jih nahranite z gostejšo maso pšenične moke. Izogibajte se postavljanju kozarca z drožmi blizu radiatorja, saj je prevroče in se bodo razmnoževale le določene glive.
- Če droži zelo dišijo po kislem, pomeni, da so zelo aktivne in zelo lačne, zato jih je potrebno nahraniti. Fermentacija sprošča veliko alkohola, kar je popolnoma normalen proces.
Hranjenje in shranjevanje droži
Če droži ne uporabljamo sproti (vsak ali vsak drugi dan), jih hranimo v hladilniku v zaprtem lončku. V hladilniku se proces fermentacije upočasni, zato jih je dovolj nahraniti enkrat na teden. Preden želimo z njimi peči, jih nahranimo, količino, ki jo bomo uporabili, damo v drug lonček in ga pustimo čez noč na pultu, na sobni temperaturi, da kvasovke spet postanejo živahne. Preostale droži hranimo v hladilniku.
Če kdaj pozabimo droži nahraniti in v lončku zadeva izgleda malce "čudna", ni nič hudega. Ves zgornji sloj odstranimo in zavržemo. Pustimo eno žlico spodnjega dela droži, jih nahranimo, pustimo na pultu in naslednji dan postopek ponovimo, dokler droži ne ozdravijo. Ne bomo se zastrupili, saj so droži naravne, divje mlečno-kislinske bakterije, ki med drugim proizvajajo tudi probiotike.
Droži lahko hranimo zelo dolgo, nekatere so stare tudi po več sto let. Uporabljamo jih lahko za fermentacijo vsega - od kruha, testa za pice, potice, pogače, buhtlne, panettone, palačinke, testo za rezance, maslene kroasane, slivove cmoke, rogljičke in še več.
V primeru daljše odsotnosti (npr. dopust) lahko droži na tanko razporedimo po papirju za peko in jih pustimo, da se posušijo. Posušene droži shranimo. Ob vrnitvi jih oživimo tako, da jih zdrobimo in raztopimo v mlačni vodi. Dodamo tudi malce moke za hrano in jih pustimo na sobni temperaturi, da oživijo. Nato nadaljujemo kot običajno.
Peka kruha z drožmi: Postopki in nasveti
Peka kruha z drožmi zahteva nekaj vaje in opazovanja, celotnega procesa pa ne moremo "pohitriti". Marsikdo se prav zaradi tega nerad loti peke, češ da ob vseh obveznostih enostavno nima časa. Vendar si lahko postopek vedno prilagodimo tako, da nam ustreza.
Moka in sestavine
Moke v osnovi delimo na krušne in nekrušne. Krušne so tiste, ki jih v svoji kuhinji največkrat uporabimo pri peki kruha z drožmi in ostalih dobrot z drožmi. To so pšenična, ržena in pirina moka. Te moke vsebujejo beljakovine, ki v stiku z vodo tvorijo gluten. Gluten je tista snov, zaradi katere kruh lepše vzhaja in ima bolj puhasto sredico.
Nekrušna moka pa ima slab gluten ali pa ga nima. Zato moramo nekrušni moki (ječmenova, ajdova, koruzna, prosena, riževa in ovsena moka) dodati tudi krušno ali pa jo popariti in ji dodati drugo vezivo. Obstajajo še moke iz pražit, kamuta, enozrnice in dvozrnice. Te moke imajo slabše pecilne lastnosti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi mokami ali dodati manj vode.
Moka je osnova, ki ji v nadaljnjem postopku dodajamo vse ostale sestavine. Pri izbiri moke je ključnega pomena njena vsebnost beljakovin, saj to vpliva na hidracijo testa. Slabša kot bo moka oziroma manj kot bo imela beljakovin, manj vode lahko dodamo v testo. Večja količina vode v testu pa poskrbi, da bo kruh bolj hrustljav, puhast in mehurčkast, ter manj bo zbit. Za dober kruh se priporoča moka z 12 do 13 odstotki beljakovin, kar omogoča delo s 80- do 85-odstotno hidracijo. Za začetek je najbolje narediti kruh iz pšenične moke, saj je postopek najlažji. Za prvič je odlična izbira manitoba moka, tip 0, ki ima veliko glutena, kar pomeni trpežnejše beljakovinske vezi in lažje oblikovanje.
Za kruh lahko dodamo tudi sestavine po izbiri, kot so semena, oreščki, olive, sir, ali pa izboljšamo pekovske izdelke z uporabo mleka, jajc in maščobe.
Razmerje droži in moke
Droži navadno uporabimo v razmerju od 15 do 20 odstotkov glede na celotno količino moke. Za kilogram moke to pomeni od 150 do 200 gramov droži. Poleti navadno uporabimo malce manj droži (približno 10 odstotkov), pozimi pa več (okoli 20 odstotkov). Takšna količina testa zadostuje za približno dva hlebca kruha.
Priprava testa: Hladne sestavine in avtoliza
Za razliko od klasičnega kvašenega testa, kjer se sestavine ogrejejo na sobno temperaturo, je pri peki z drožmi priporočljivo uporabljati hladne sestavine. Vse sestavine, ki jih uporabljate, pred tem dobro ohladite v hladilniku. Glutenske vezi se namreč tvorijo do temperature 25 stopinj Celzija; če to temperaturo presežemo, se vezi začnejo trgati, kar vpliva na konsistenco hlebčka, ki se bo razlezel, saj ne bo imel trdne opore.
Ko pripravimo in stehtamo sestavine, jih združimo skupaj. Začnemo z avtolizo, kar pomeni, da v veliko posodo stresemo moko in vodo ter ju premešamo ravno toliko, da se dobro povežeta. Počiva naj vsaj 20 minut. Avtoliza je priporočljiva, saj bo testo lepše in lažje oblikovati. Takoj po avtolizi vtremo v testo sol in pazimo, da ne pretrgamo že ustvarjenih glutenskih vezi.
Sledijo gnetenje oziroma zajemi in raztegi (folding). Lahko si izberemo tudi tehniko udarjanja ob pult. Če nimamo profesionalnega aparata za mesenje testa, ga raje zamesimo na roke. V tem primeru bomo imeli več stika s testom in bomo lažje opazovali, kako se obnaša.
Oblikovanje in vzhajanje testa
Testo je primerno vzhajano za predoblikovanje, ko enkrat naraste. Testo predoblikujemo in ga pustimo počivati na delovni površini od 15 do 25 minut. Nato ga dokončno oblikujemo (s pomočjo drožšpohtla) in damo na končno vzhajanje. Pri oblikovanju pazimo, da je vrhnja oziroma gladka stran bolj napeta.
Končno vzhajanje poteka v hladilniku. Po dveh do treh urah na pultu pri sobni temperaturi testo postavimo v hladilnik, kjer bo dokončno vzhajalo. Hladilnik je prijatelj testa z drožmi, saj mu omogoča počasno in kontrolirano vzhajanje. To tudi pomeni, da si lahko peko prilagodimo svojemu urniku - testo lahko v hladilniku brez težav počaka do naslednjega dne.
Pečenje kruha
Ko je testo primerno vzhajano za peko, ga zvrnemo na površino, zarežemo z drožičem (malim nožičem za zarezovanje), po želji okrasimo in ga potisnemo v vroč objem pečice. Pred peko pečico segrejemo na vsaj 230 stopinj Celzija, optimalno pa na 270 stopinj Celzija. Priporoča se uporaba litoželezne posode, ki dobro zadržuje toploto.
Para v pečici je ključna za hrustljavo skorjico. Ko kruh dodamo v vročo posodo, ga lahko še malce poprašimo z vodo, da se ustvari para. Prvih 15 minut je ključnih, da skorjica ne zakrkne in da testo ob pomoči pare še vedno lahko vzhaja. Po 15 minutah odstranimo vir pare, da se skorjica lepo zapeče. Pod vplivom vročine se procesi v testu pospešijo, encimi začnejo hitreje delovati, testo še narašča, saj se v testu začne zadnje tvorjenje ogljikovega dioksida, skorjica se obarva.
Uživanje v kruhu z drožmi
Ko je kruh pečen, ga povsem ohladimo, preden vanj zarežemo. Po izkušnjah sodeč je to najtežje, a toliko bolj prijetno je uživanje v sveže pečenem kruhu z drožmi. Ne pozabimo - kruh z drožmi ni le okusen, pač pa tudi zdrav in lažje prebavljiv kot tisti, ki ga kupimo v trgovini.
Recept: Kruh iz knjige Drožomanija (načelo 1:2:3)
Tale kruhek iz polbele moke je pripravljen po posebnem načelu, in sicer iz enega dela aktivnih droži, dveh delov vode in treh delov moke. Zaradi večje količine droži bo kruh tudi prej vzhajal. Uporabite ga lahko tudi za kombinacije drugih vrst moke (najbolje se obnese s polbelo, belo pšenično moko, pri pirini zmanjšajte količino vode za deset odstotkov, pri rženi in polnozrnatih pa povišajte za približno pet odstotkov).
Sestavine
- 100 g aktivnih matičnih droži (33 %)
- 200 g vode (66 %)
- 300 g pšenične polbele moke T 850 (100 %)
- 6 g soli (2 %)
Postopek
- Zmešajte moko in vodo v homogeno maso. Pokrijte in pustite počivati vsaj 20 minut (avtoliza).
- Nato dodajte droži in sol.
- Pokrijte s pokrovom.
- Drugič odprite posodo in s kuhalnico pregnetite.
- Tretjič odprite pokrov in pregnetite s kuhalnico. Že se vidi razlika v pripravljeni zmesi.
- Četrtič odkrijte pokrov in zopet pregnetite s kuhalnico.
- Petič odprite pokrov, posujte z moko. S kuhalnico temeljito pregnetite. Pri tem koraku se že opazi, da se testo loči od sklede.
- Šestič odkrijte pokrov in ponovno pregnetite s kuhalnico.
- Delovno površino posujte z moko.
- Pregneteno testo preložite v pekač, ki ste ga obložili s peki papirjem.
Recept: »Ta hitri« kruh z drožmi iz pekača (9-urni postopek)
»Ta hitri« kruh z drožmi iz pekača je narejen z minimalno dela in truda oziroma brez vmesnih klasičnih postopkov obdelave testa z drožmi in skrbi, ali bo na koncu uspel ali ne. Vlogo oblikovanja kruha prevzame pekač sam in je zato kruh lahko narejen v le 9 urah. Ta kruh z drožmi je za vse tiste, ki nimamo vedno časa za klasične dolgotrajne postopke priprave »kislega« kruha, a si kljub temu želimo okusnega, zdravega in doma pripravljenega kruha omamnih vonjav. Je kruh brez klasične debele in trde skorje, temveč ima lepo nežno hrustljavo skorjico. Poleg tega je mešanica treh vrst mok, da je kruh še bolj okusen, hranljiv in zdrav.
Sestavine
- 120 g aktivnih droži (pripravljenih iz 20 g matičnih droži, 50 g pšenične bele moke in 50 g vode, zmešanih večer pred peko in puščenih, da narastejo)
- 300 g vode
- 1 žlička sladkorja
- 10 g soli
- 500 g moke (mešanica pšenične bele, pšenične polnozrnate in ržene moke)
Priprava
- Zjutraj, dan pred peko, matične droži zmešajte z vodo in moko. Pokrijte s kuhinjsko krpo in pustite stati, da se najmanj podvojijo. To lahko traja več ur, odvisno od temperature v hiši ali stanovanju.
- Ko je nastavek pripravljen, v večjo skledo zlijte vodo in v njej povsem raztopite sladkor in sol. To počnite okoli 5 minut, da se sestavine povežejo in da v testu ni grudic. Dodajte moko in droži ter premešajte v homogeno zmes.
- Skledo nato pokrijte (če nimate pokrova, uporabite folijo). Testo pustite na sobni temperaturi 3 ure. V tem času ga na vsake pol ure prepognite iz vseh štirih strani proti sredini.
- Po preteku treh ur testo zvrnite na rahlo pomokan pult in ga predoblikujte. To storite tako, da ga raztegnete v pravokotnik, nato pa vse štiri strani prepognite proti sredini, začenši z daljšima stranicama. Hlebček obrnite in pokritega pustite počivati vsaj 15 minut.
- Pripravite košarico za vzhajanje, v katero dajte kuhinjsko krpo in jo rahlo pomokajte z ostro moko (ali riževo moko).
- Hlebček oblikujte še drugič, na enak način kot pri predoblikovanju, le da močneje, da bo vrhnja oziroma gladka stran bolj napeta. Hlebček položite v košarico za vzhajanje, tako da je gladka stran na dnu. Po vrhu ga prav tako malce pomokajte, nato pa pokrijte s kuhinjsko krpo. Košarico dajte v posodo s pokrovom ali plastično vrečko. Vse skupaj postavite v hladilnik, kjer bo testo vzhajalo čez noč.
- Naslednji dan segrejte pečico na 260 stopinj Celzija, v njej pa segrevajte tudi posodo s pokrovom, v kateri boste pekli kruh.
- Ko se pečica segreje, čez košarico s hlebčkom položite papir za peko. Pokrijte z desko za rezanje, nato pa košarico in desko obrnite tako, da se hlebček zvrne na desko z gladko stranjo navzgor.
- Prevideno ga preložite v vroč pekač ali litoželezno posodo. Kruh pecite v pečici ogreti na 240 stopinj Celzija približno 15 minut, nato pa temperaturo zmanjšajte na 200 stopinj Celzija in pecite še približno 35 minut.
Uporabni nasveti za peko s drožmi
- Potrpežljivost in opazovanje: Za peko kruha je ključna potrpežljivost. Ne morete prehitevati stvari, ampak morate pustiti drožem, da naredijo svoje. Bolj kot na napredne naprave se posvetite opazovanju testa.
- Ročno gnetenje: Če doma nimate profesionalnega aparata za mesenje testa, le-to raje zamesite na roke. Tako boste imeli več stika s testom in boste lažje opazovali, kako se obnaša. Izogibajte se pregrevanju testa z aparati, saj lahko to povzroči razpadanje glutenskih vezi.
- Učenje iz neuspehov: Ob vsakem ponesrečenem poskusu vidite priložnost, da se nekaj naučite. Na začetku si zapisujte stvari, da boste kasneje vedeli, kaj ste naredili drugače, ko vam je uspelo.
- Prilagoditev postopka: Celoten proces si lahko prilagodite svojemu življenjskemu slogu. Testo lahko na primer vzhaja, medtem ko spite, tako da droži zmešate in pustite stati eno uro na sobni temperaturi, nato pa jih shranite v hladilnik do naslednjega jutra.