Če se znajdemo v divjini in nimamo kompasa, ni razloga za skrb! S pomočjo sonca lahko določimo strani neba. Pomembno je biti pozoren na naravo in se spomniti osnovnih pravil orientacije, ki smo se jih naučili v šoli. Sodobni človek se pogosto zanaša na mobilne telefone in GPS naprave, vendar je ključno znati določiti strani neba tudi brez teh pripomočkov, saj lahko v kriznih situacijah odpovejo.
Metoda določanja strani neba s pomočjo palice in sence
Ta metoda je enostavna in učinkovita, če imate na voljo ravno palico in sončno vreme.
Korak 1: Priprava palice
Najprej poiščemo ravno palico, dolgo vsaj 60 centimetrov. Daljša ko je palica, daljša bo senca, kar olajša njeno opazovanje. Palica naj ima vsaj 2 centimetra premera. Zapičimo jo v ravna tla, kjer senca ne bo popačena zaradi trave ali druge vegetacije. Uporabimo lahko kamne ali zemljo, da palico ohranimo pokonci.
Korak 2: Označevanje začetne sence
Opazujemo, kam palica meče senco. Na konec te sence položimo kamen. Ta kamen označuje začetno mesto sence, ki jo bomo uporabili za določitev smeri. Ker se sonce premika od vzhoda proti zahodu, sence mečejo na nasprotno stran.
Korak 3: Opazovanje premikanja sence
Počakamo približno 20 minut. To je dovolj časa, da se sonce premakne in posledično tudi senca. Če se senca po 20 minutah ni dovolj premaknila, počakamo še dodatnih 10 minut. Med opazovanjem je pomembno, da senca pada na ravna tla.
Korak 4: Označevanje nove lokacije sence
Ko se sonce premika, se bo tudi senca premikala proti vzhodu. Na konec nove sence postavimo drug kamen ali palico, da označimo novo lokacijo. Pri tem pazimo, da izberemo nekaj, česar ne bo odpihnilo.
Korak 5: Določanje vzhodno-zahodne črte
Povezava teh dveh kamnov ustvari vzhodno-zahodno črto. Med kamni lahko na zemlji narišemo ravno črto ali pa med njima položimo ravno palico. Začetno lokacijo sence označimo z 'Z' (zahod) in novo lokacijo sence z 'V' (vzhod).
Korak 6: Določanje smeri severa
Če stopimo tako, da levo nogo postavimo na kamen, ki označuje začetno lokacijo sence ('Z'), in desno nogo na kamen, ki označuje novo lokacijo sence ('V'), bomo usmerjeni v smeri severa. Torej, če se postavite s petama na označeni točki, bo vaša leva noga kazala proti zahodu, desna proti vzhodu, pred vami bo sever, za vami pa jug.
Določanje strani neba s pomočjo ure
Če imamo pri sebi uro s kazalci in je sončno, lahko strani neba določimo tudi s to metodo.
Uporaba ure na severni polobli
Mali kazalec ure usmerimo proti soncu. Kot med tem kazalcem in številko 12 na uri razdelimo na pol. Premica, ki poteka skozi sredino tega kota, kaže proti jugu. Ko poznamo jug, lahko enostavno določimo tudi sever (nasprotna smer), vzhod (na desni strani, če gledamo proti severu) in zahod (na levi strani).
Upoštevanje poletnega časa
Pri uporabi ure je pomembno upoštevati, da se čas na uri ujema z lokalnim časom. V poletnem obdobju je čas premaknjen za uro naprej, zato je treba to upoštevati pri izračunu. Če uporabljamo uro med poletnim časom, moramo namesto številke 12 na uri uporabiti številko 1, da dobimo pravilen rezultat.
Popoldanska orientacija
Popoldne, ko je sonce na zahodni strani neba, mali kazalec usmerimo proti soncu. Kot med kazalcem in številko 12 razdelimo na pol, vendar tokrat na način, da premica kaže proti severu. Alternativno, če je kazalec usmerjen proti soncu, je jug v smeri simetrale kota med malim kazalcem in številko 12 na uri. Če je sonce na vzhodu (dopoldne), se kot meri do 12 proti smeri urinega kazalca, popoldne (ko je sonce na zahodu) pa v nasprotni smeri.
Orientacija s pomočjo nebesnih teles
V jasnih nočeh se lahko orientiramo z opazovanjem zvezd ali lune.
Zvezda Severnica
Najbolj zanesljiva je orientacija ob pomoči zvezde Severnice, ki se nahaja na severu. Zemeljska os je nagnjena proti njej, zato druge zvezde navidezno krožijo okoli Severnice, ona pa je navidezno vedno na istem mestu. Severnico najlažje poiščemo ob pomoči močno opaznega Velikega voza. Petkratna razdalja med zadnjima zvezdama Velikega voza nas pripelje do Severnice.
Luna
Orientacija ob pomoči lune je manj zanesljiva in zahteva poznavanje njenih faz. Polna luna je soncu nasproti, zato vzhaja ob 18. uri, ob polnoči je na jugu in ob 6. uri zahaja. Prvi krajec je 90 stopinj za soncem, zadnji pa 90 stopinj pred soncem. Mlaj leži v bližini sonca in je večji del noči pod obzorjem.
Orientacija na podlagi naravnih pojavov
Čeprav manj zanesljiva, lahko naravni pojavi nudijo približno orientacijo.
- Mah: Pogosto raste na severni strani dreves ali skal, saj je tam bolj vlažno zaradi senčne lege.
- Mravljišča: Običajno so obrnjena proti sončnim predelom, torej približno proti jugu.
- Severna pobočja: So praviloma manj poraščena, strmejša, gozdna meja leži niže in sneg se dlje ohrani.
- Letnice na štorih: Gostejše letnice so praviloma na severni strani dreves.
Priporočljivo je, da kombiniramo vsaj tri različne načine za dovolj kakovostno določanje smeri neba, še posebej v kriznih situacijah.
Določanje zemljepisne dolžine z uro - Oglejte si in se učite #58
Pomen zemljevida in kompasa
Kljub temu, da je mogoče določiti strani neba brez pripomočkov, sta zemljevid in kompas nepogrešljiva pri orientaciji v naravi. Zemljevid je pomanjšana, posplošena in grafično ponazorjena slika dela zemeljskega površja, ki nam na pregleden način prikaže številne podatke. Kompas je navigacijsko orodje, ki deluje na principu magnetne sile in nam omogoča določanje strani neba. Pri uporabi kompasa je pomembno paziti, da nanj ne vplivajo kovinski predmeti.
Priporočilo planincev je, da se nikoli ne odpravijo v neznani gorski svet brez ustrezne karte in osnovnih pripomočkov za orientacijo. Poznavanje branja zemljevida in pravilna uporaba kompasa sta ključna za varno gibanje v naravi.