Institut pritožbe predstavlja temeljno pravno sredstvo, namenjeno varovanju pravic strank v različnih postopkih. Ta pravica je izjemno pomembna, saj jo zagotavlja že
Pritožba v upravnem postopku (ZUP)
Osnovna pravila za vložitev vlog in potrdil
Upravni organ lahko prejme zahtevo za izdajo potrdila. Zahteva, vložena po elektronski pošti brez digitalnega podpisa, je neskladna s 101. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki zahteva vložitev vloge prek posebnega informacijskega sistema. Potrdilo ni konkretni upravni akt, ker se s potrdilom ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Potrdilo je zgolj listina in dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev, pravni položaj osebe pa tudi po izdaji potrdila ostane nespremenjen (po Kerševan in Androjna, Upravno procesno pravo, 2017, str. 286-287).
Izraz „potrdilo” se nanaša ne le na potrdilo v ožjem pomenu besede, temveč na vsako listino o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, in tudi o drugih dejstvih, če tako določa zakon, čeprav ima drugačen naziv (npr. diploma, spričevalo, izkaz, certifikat, izpisek, izvleček itd.). Pravila o potrdilih veljajo za vse te listine v enaki meri (prav tam, str. 284). Potrdila o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, se izdajajo na ustno zahtevo stranke, če s predpisom, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca, ni določeno drugače, npr. da se potrdila izdajajo na pisno vlogo stranke (četrti odstavek 179. člena ZUP).
Za vlaganje vlog za izdajo potrdil po 180. členu ZUP v posebnem ugotovitvenem postopku pa se uporabljajo uveljavljena pravila o vlogah v upravnem postopku po 63. in 69. členu ZUP. To pomeni, da mora vlagatelj vložiti pisno ali ustno zahtevo, ki jo organ evidentira na zapisnik o sprejemu ustne vloge ali o tem izpolni obrazec, ki ga vložnik podpiše (po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 286).
Reševanje pritožbe zoper zavržbo vloge za potrdilo
V primeru, ko vlagatelj po pozivu vloge ni pravilno podpisal, organ vlogo zavrže. Po prejeti pritožbi zoper sklep pa si organ lahko premisli, če ne dvomi, da je vlogo vložila upravičena oseba. Smiselno bi se pri izdaji potrdil v danem položaju tako uporabile določbe ZUP kot za odločbo (ali sklep), še zlasti pri potrdilih po posebnem ugotovitvenem postopku po 180. členu ZUP.
Vendar pa se pri izdajanju potrdil odločb ne izdaja, saj se ne odloča o pravici, pravni koristi ali obveznosti strank v smislu 2. člena ZUP. V običajnem postopku bi ob zavrženju zahtevka zaradi neizkazane legitimacije (oz. identitete) stranke in ob naknadni potrditvi te predpostavke oz. ostalih pogojev prek pritožbe zoper sklep prvostopenjski organ izdal nadomestno odločbo po 242. členu ZUP. V tej odločbi bi stranki v izreku ugodili glede osnovnega zahtevka ter hkrati tudi odpravili prejšnji sklep o zavrženju. Če se ugodi zahtevi za izdajo potrdila, se ob nesporni identiteti vložnika - ne glede na predhodno izdane akte, tu sklep o zavrženju - le potrdi že odločeno oz. obstoječe dejstvo. Torej se v potrdilo kot vrsto akta ne more vključiti odprave sklepa o zavrženju, kot bi veljalo pri sklepu kot posamičnem pravnem aktu. Poleg tega sklep o zavrženju sploh ne vpliva na (spremenjeni) pravni položaj prosilca oz. novo izdano potrdilo ne bo v isti zadevi drugačna odločitev, kot bi bila ob drugačni odločbi/sklepu glede na zavržbo, se pravi, da ni nezakonitosti v smislu kršitve ne bis in idem oz. (materialne) pravnomočnosti (glej 129. člen ZUP).
Postopek preizkusa pritožbe pri prvostopenjskem organu
Členi 240. do 245. ZUP urejajo postopek v zvezi s pritožbo pri organih prve stopnje. Organ prve stopnje presodi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Kadar organ prve stopnje ugotovi, da pritožba navedenih procesnih predpostavk ne izpolnjuje, pritožbo zavrže takoj (a limine) in s sklepom. Kot določa tretji odstavek 240. člena ZUP, je zoper ta sklep dovoljena pritožba (povzeto po Kovač in Kerševan (ur.), Komentar ZUP, 2020, 2. knjiga, str. 575).
Kadar je v postopek vključen stranski udeleženec in če organ pritožbe ne zavrže po 240. členu ZUP, jo pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih (241. člen ZUP). Če organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in pravočasna ter da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijane odločbe z novo odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva, ko jo prejme oziroma po poteku roka iz 241. člena ZUP, poslati organu, ki je pristojen, da o njej odloči (prvi odstavek 245. člena ZUP). Ob tem mora opraviti preizkus procesnih predpostavk po prvem odstavku 240. člena ZUP in spremnemu dopisu priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve (drugi odstavek 245. člena ZUP), brez prekritih podatkov in s prekritimi podatki kot izhaja iz izpodbijane odločbe.
Velikokrat se zgodi, da prosilec vloži pritožbo neposredno pri Informacijskem pooblaščencu (IP) in ne pri organu, ki je izdal odločbo ali sklep na prvi stopnji (prvi odstavek 239. člena ZUP). V tem primeru bo IP z dopisom pritožbo prosilca v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP poslal prvostopenjskemu organu.
Umik pritožbe v upravnem postopku
V skladu z načelom dispozitivnosti stranka s svojo zahtevo prosto razpolaga. Od njene volje je odvisno, ali bo zahtevo vložila, ves čas postopka pa lahko že vloženo zahtevo tudi umakne. Stranka lahko vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe, svojo zahtevo umakne, kot določa prvi odstavek 134. člena ZUP. Analogno velja tudi za pritožbo. Zato lahko stranka (ali stranski udeleženec ali vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi kot legitimirani pritožnik) vloženo pritožbo umakne, dokler ni izdana odločba o pritožbi.
135. člen ZUP ureja učinke umika zahteve na postopek in ravnanje organa ob umiku zahteve. Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka svojo zahtevo pravočasno umakne, izda organ sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek 135. člena ZUP). Zaradi umika zahteve namreč ni več podlage za odločitev o upravni zadevi, saj je izražena in obstoječa volja aktivno legitimirane stranke pogoj za začetek, tek in zaključek upravnega postopka. Če bi organ postopek, ki se lahko vodi le na podlagi zahteve stranke, nadaljeval brez zahteve stranke in izdal odločbo, bi bila taka odločba nična (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Pri tem je treba poudariti, da do ustavitve postopka pride le, če stranka umakne zahtevo, ki je formalno popolna. Postopek je namreč uveden šele, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med drugim tudi popolnost vloge. Če stranka umakne zahtevo, še preden jo na podlagi poziva za odpravo formalnih pomanjkljivosti dopolni, organ kljub umiku ne izda sklepa o ustavitvi postopka, temveč zahtevo zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP). Organ mora vloge strank obravnavati, vsaj v procesnem smislu. Ne zadošča le zaznamek v spisu, temveč mora pristojni organ o tem izdati poseben pisni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, kar izrecno določa tudi tretji odstavek 256. člena ZUP, saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (utemeljenosti) pritožbe. Zoper ta sklep je možna pritožba, če ga je izdal že organ prve stopnje, še preden je odstopil zadevo pritožbeni instanci (sklep o ustavitvi na drugi stopnji pa bi bil dokončen).
Tako kot pri osnovni vlogi, s katero se postopek začne, ima stranka tudi pri pritožbi možnost, da jo umakne. To je procesno dejanje, pri katerem upravni organ ne presoja vsebine, temveč formalno konča postopek. Zato je predvidena odločitev s sklepom. Če bi se vse zgodilo še v odprtem pritožbenem roku (torej tako vložena pritožba kot umik in odločitev o umiku), ima stranka možnost vložiti nove pritožbe. Umik ne pomeni, da je stranka izčrpala pravico do vložitve pritožbe, še vedno pa mora paziti na pritožbeni rok (Kovač et al., Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2022, str. 627). Temu pritrjujeta tudi Androjna in Kerševan, saj navajata, da do konca pritožbenega roka še vedno obstaja možnost za vložitev nove pritožbe, če je bil izdan sklep o ustavitvi pritožbenega postopka pred pretekom pritožbenega roka (Upravno procesno pravo, 2006, str. 535). Z umikom odpadejo vsi učinki vložene pritožbe za nazaj (ex tunc). Zato se šteje, da pritožba sploh ni bila vložena in jo lahko stranka znova vloži, ampak le v odprtem pritožbenem roku.
Z umikom pritožbe stranka izgubi pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo, saj zaradi umika pravice do pritožbe ni izčrpala. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) takšne pogoje (t. i. procesne predpostavke) ureja v prvem odstavku 36. člena. Na obstoj teh predpostavk skladno z drugim odstavkom istega člena ZUS-1 pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka; če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno (7. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) (UPRS Sklep III U 158/2018-13).
Čeprav gre ob prejemu pritožbe že za drugostopenjski postopek, za odločitve v okviru pristojnosti organa prve stopnje ne velja, da pritožba ni dovoljena in se jih izpodbija šele v upravnem sporu, kot to velja za akte organa druge stopnje. V primeru, ko stranka pritožbo umakne, še preden je organ prve stopnje odstopil pritožbo pristojnemu organu druge stopnje, organ prve stopnje pritožbeni postopek ustavi s sklepom. V tem primeru postane odločba organa prve stopnje dokončna in pravnomočna, če zoper to odločbo ni bila vložena še kakšna pritožba s strani drugih strank, o kateri še ni bilo odločeno, z dnem vročitve sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka zaradi umika pritožbe (vsem strankam oz. z dnem vročitve sklepa zadnji stranki). Če so pritožbo vložile tudi druge stranke, se postopek nadaljuje glede odločanja o teh pritožbah (glej Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 535).
Pritožba v davčnem postopku
Če zavezanec meni, da mu davek z odločbo ni bil odmerjen korektno oziroma v skladu z zakonodajo, se lahko pritoži. Institut pritožbe je namenjen varovanju pravic strank v upravnih postopkih, kamor spada tudi davčni postopek.
Kdaj in kako se pritožiti?
Praviloma je zoper odločbo dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Zoper inšpekcijsko odločbo je dovoljena pritožba v 30 dneh od vročitve, v določenih primerih pa se pritožba vloži v 8 dneh (npr. sklep o davčni izvršbi).
Pritožbo se vloži, kadar je pritožnik fizična oseba, pisno ali ustno na zapisnik pri finančnem uradu, ki je odločbo izdal, ali prek eDavkov kot lastni dokument (obrazec NF-LD). Kadar je pritožnik ali pooblaščenec pritožnika poslovni subjekt (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), mora biti pritožba vložena prek eDavkov kot lastni dokument (obrazec NF-LD) - 46.a člen Zakona o davčnem postopku.
Postopek vložitve pritožbe z obrazcem NF-LD:
- Zavezanec, kateremu je bil izdan upravni akt, zoper katerega se pritožujete, v eDavkih v svojem profilu izbere obrazec NF-LD.
- Znotraj obrazca se nato izbere »Kategorija prilog: DAVKI« ter »Tip Priloge: Pritožba«, kjer se kot priloga priloži pritožbo.
Če pritožbo vlaga pooblaščenec, pooblaščenec izbere v eDavkih v profilu zavezanca (pooblastitelja) ali v svojem profilu obrazec NF-LD. Znotraj obrazca se nato izbere »Kategorija prilog: DAVKI« ter »Tip Priloge: Pritožba«, kjer se kot priloga priloži pritožbo.
Reševanje davčne pritožbe in izvršba
Davčni organ za vsako pritožbo preizkusi, ali je dovoljena, pravočasna, če jo je vložila upravičena oseba in ali ima pritožnik pravni interes za njeno vložitev. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se pritožba zavrže s sklepom. Če se pritožba ne zavrže, jo prvostopni organ še preuči, ali je po vsebini utemeljena. Če je pritožba dovoljena, pravočasna in jo je vložila upravičena oseba ter ima pritožnik pravni interes za njeno vložitev, in se ne izda nadomestna odločba, se pritožba nemudoma, najpozneje pa v roku 15 dni od dneva prejema, odstopi v reševanje drugostopnemu organu.
Pritožba praviloma ne zadrži izvršitve odmerne odločbe. To pomeni, da mora zavezanec, kljub vloženi pritožbi, plačati davek. Davčni organ lahko po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Izvršba se lahko odloži tudi na predlog zavezanca, če ta predloži ustrezen instrument zavarovanja. V primeru, da se pritožbi ne ugodi, se za čas, ko je odložena izvršba, zaračunajo obresti, ki znašajo na letni ravni 2 %.
Če se zavezanec z odločitvijo organa druge stopnje ne strinja, lahko vloži tožbo pri Upravnem sodišču. Sestavni del vsake odločbe je pouk o pravnem sredstvu, kjer je navedeno, ali je pritožba dovoljena, kam, v kakšnem roku in kako se pritoži. Rok za pritožbo začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe in se izteče 15. dan roka. Če je 15. dan sobota, nedelja ali praznik, se rok izteče naslednji delovni dan. Če se pritožba pošlje po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve davčnemu organu.
Pritožba v civilnem postopku (ZPP)
Splošne določbe o pravnih sredstvih
Zoper odločitve sodišč na prvi stopnji lahko stranke praviloma vlagajo redna pravna sredstva - pritožbo oziroma ugovor. Pravnomočnost pomeni, da sodne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Pravnomočnost nastopi, če se stranke ne pritožijo, ko se izteče rok, v katerem je možno vložiti pritožbo, ali če se stranke pritožijo, ko višje sodišče odloči o pritožbi. Tudi nekatere pravnomočne odločbe se lahko ob določenih pogojih izpodbija, in sicer z izrednimi pravnimi sredstvi.
Sodne odločbe, ki jih je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, na koncu vedno vsebujejo pravni pouk, v katerem se stranke seznani, ali je možno vložiti pravno sredstvo in kako to storiti (kam se ga vloži, kakšen je rok za vložitev itd.). Pomembno je, da stranka ob prejemu odločbe takoj preveri, kakšen je rok za pritožbo oziroma ugovor. Če bo rok zamudila, sodišče njene pritožbe ali ugovora ne bo vsebinsko obravnavalo. Odločbe, ki jih je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pravnega pouka ne vsebujejo.
Pritožba zoper sodbo
V pritožbi mora stranka navesti:
- sodbo, zoper katero se pritožuje (opravilno številko, sodišče, ki jo je izdalo),
- ali sodbo izpodbija v celoti ali samo v določenem delu,
- razloge, zaradi katerih se pritožuje.
Pritožbo mora stranka, ki se pritožuje (pritožnik), lastnoročno podpisati. V kazenskih postopkih mora stranka pritožbo tudi obrazložiti in predlagati, ali naj se sodba v celoti ali deloma razveljavi ali spremeni. Stranke lahko v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti ali predložiti do prvega naroka.
Razlogi za pritožbo
Pritožnik mora praviloma navesti razlog(e) za pritožbo. Pri tem lahko trdi, da je sodišče:
- bistveno kršilo postopek (npr. sodišče stranki ni vročilo vabilo na narok, s čimer ji je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Na določene pomanjkljivosti pazi pritožbeno sodišče samo, tudi če stranka nanje ne opozori.),
- napačno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje (npr. sodišče ni zaslišalo predlagane priče, pregledalo listine ali izvedlo drugega dokaza, ki bi bil ključen za razjasnitev okoliščin spornega dogodka.),
- napačno uporabilo zakon ali drug predpis (npr. sodišče je pri odločanju uporabilo napačen člen zakona ali zakon, ki ne velja.).
V kazenskih postopkih je možno vložiti pritožbo tudi zaradi nestrinjanja z odločitvijo o kazenskih sankcijah.
Roki in postopek
Pritožbo je praviloma treba vložiti v 30 dneh od vročitve sodbe, in sicer pri sodišču, ki jo je izdalo. Če gre za postopek v sporu majhne vrednosti (tožbeni zahtevek ne presega zneska 2.000 EUR), je rok za vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep, s katerim se postopek zaključi, le 8 dni od vročitve odločbe.
V nekaterih civilnih postopkih sodišče lahko izda odločbo brez obrazložitve. Če se želi stranka zoper takšno odločbo pritožiti, mora pritožbo najprej napovedati. Nato sodišče izdela in strankam pošlje sodbo z obrazložitvijo. Ko stranke prejmejo sodbo z obrazložitvijo, začne teči rok za pritožbo. V kazenskih postopkih pa je, ne glede na to, ali sodba vsebuje obrazločitev, napoved pritožbe vselej obvezna, razen za obdolženca, ki mu je bila izrečena zaporna kazen. Stranke morajo napovedati pritožbo v 8 dneh od razglasitve oziroma prejema sodbe, sicer se šteje, da so se pritožbi odpovedale. Stranke se lahko v tem roku tudi same odpovejo pritožbi.
Pritožba bo nato poslana nasprotni stranki, ki lahko nanjo odgovori. O pritožbi bo praviloma odločalo višje sodišče. Pred odločanjem lahko v civilnih postopkih višje sodišče strankam ponudi mediacijo. Višje sodišče odloča na seji ali pa razpiše obravnavo, na katero povabi stranke ter ostale udeležence (priče, izvedence itd.). Sodba postane pravnomočna, ko prvostopenjsko sodišče prejme spis s sodbo višjega sodišča oziroma ob razglasitvi, če višje sodišče samo razglasi sodbo. V kazenskem postopku je v določenih primerih dovoljena tudi pritožba zoper odločbo višjega sodišča. O njej odloča Vrhovno sodišče.
Pritožba zoper sklep
Pritožbo je možno vložiti tudi zoper nekatere sklepe, ki jih izda sodišče tekom postopka. Tudi v teh primerih je stranka o možnosti pritožbe seznanjena s pravnim poukom. Pritožbo zoper sklep lahko stranke vložijo v 15 dneh od vročitve sklepa. Če pritožba ni možna, se lahko vsebina sklepa izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo.
Ugovor
V nekaterih postopkih je prvo pravno sredstvo stranke ugovor. Običajno se ga vloži zoper sklep, s katerim je bilo predlogu stranke ugodeno, ne da bi bila pred tem s predlogom seznanjena nasprotna stranka (npr. sklep o izvršbi, sklep o začasni odredbi). Stranki je s tem dana možnost, da se izjavi o predlogu oziroma predstavi svojo plat zgodbe. Takšnih sklepov praviloma ne izdajajo sodniki, temveč sodniški pomočniki oziroma strokovni sodelavci. O ugovorih zoper te sklepe vedno odloča sodnik na istem sodišču.
Rok za vložitev ugovora je praviloma 8 dni od vročitve sklepa. Ugovor mora biti obrazložen, kar pomeni, da morajo biti v njem navedeni razlogi, zakaj sklep ni utemeljen, in priloženi vsi dokazi. Ko sodišče odloči o ugovoru, stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo sodišča, vloži pritožbo po običajnem pritožbenem postopku. O pritožbi nato odloča sodišče druge stopnje.
Primeri postopkov, kjer je mogoč ugovor:
- izvršilni postopek: sklep o izvršbi,
- zemljiškoknjižni postopek: sklep o vpisu določene pravice v zemljiško knjigo,
- stečajni postopki: sklep o začetku stečajnega postopka,
- sodni register: predlog za vpis (v določenih primerih),
- družinski postopki: sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok,
- kazenski postopek: kaznovalni nalog.
Plačilo sodne takse
Ob vložitvi pritožbe ali ugovora je treba plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah, razen v kazenskih postopkih, kjer se ta plača naknadno in je odvisna od uspeha s pritožbo.
Posebni primeri in izredna pravna sredstva
Pravočasnost vložitve pritožbe in nepristojno sodišče
Višje sodišče v Ljubljani (VSL Sklep II Cp 573/2022) je obravnavalo primer, kjer je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa je k pristojnemu sodišču prispela po izteku roka. V takem primeru se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca, ki je odvetnik, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
V obravnavanem primeru je sodišče sklep o zavrženju tožbe vročilo tožeči stranki osebno 11. 2. 2022 in njegovemu odvetniku 14. 2. 2022. V pravnem pouku je bila stranka poučena, da zoper sklep lahko vloži pritožbo v roku 15 dni od prejema pismenega odpravka pri naslovnem sodišču, ki je sklep izdalo (Okrožno sodišče v Ljubljani), o njej pa bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani. 15-dnevni rok za pritožbo se je iztekel 1. 3. 2022. Toženčeva pritožba pa je na okrožno sodišče prispela 7. 3. 2022, torej po izteku roka. Višje sodišče je ocenilo, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti omilitve iz osmega odstavka 112. člena ZPP in šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno, ker vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati nevednosti vložnika, ker je ta imel pooblaščenca, ki je odvetnik, pa tudi iz pravnega pouka v izpodbijanem sklepu je sledilo, pri katerem sodišču je potrebno vložiti pritožbo. Pritožba je bila zato zavržena kot prepozna.
Izredna pravna sredstva
Izredna pravna sredstva, ki jih lahko vložijo stranke zoper pravnomočne odločbe, so v kazenskih postopkih zahteva za varstvo zakonitosti in obnova postopka, v civilnih pa poleg teh še revizija in tožba na razveljavitev sodne poravnave. Stranka jih lahko vloži le s sodelovanjem odvetnika. Če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, pa jih lahko vloži tudi sama. O izrednih pravnih sredstvih praviloma odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v določenih primerih pa prvostopenjska sodišča.
V izjemnih primerih, če stranka meni, da so ji bile v sodnem postopku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in je izčrpala vsa redna in izredna pravna sredstva, pa lahko vloži še ustavno pritožbo na Ustavno sodišče in nato še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Pritožba v sporih majhne vrednosti in kasacijska pritožba
Če vrednost tožbenega zahtevka ne presega zneska 2 000 EUR za glavno terjatev in 4 000 EUR skupaj s stranskimi terjatvami, lahko okrajno sodišče v svoji odločbi navede, da se zahtevek za dopustitev pravnega sredstva odobri. Na splošno sodišče pritožbo dopusti, če meni, da je odločba pritožbenega sodišča potrebna za pridobitev mnenja okrožnega sodišča glede nekega pravnega vprašanja. Pritožba se lahko vloži v 30 dneh od vročitve sodbe pritožniku, vendar najpozneje v petih mesecih od objave sodbe sodišča prve stopnje. Če je bila sodba okrajnega sodišča izdana brez obrazložitve in če je stranka v postopku od sodišča zahtevala, naj sodbo dopolni, začne rok za vložitev pritožbe na novo teči z vročitvijo popolne sodbe.
Kasacijska pritožba se lahko vloži pri Vrhovnem sodišču zoper sodbo sodišča, izdano v pritožbenem postopku (poglavje 66 zakonika o civilnem postopku). Kasacijska pritožba se lahko vloži v 30 dneh od vročitve sodbe stranki, vendar najpozneje v petih mesecih od objave sodbe okrožnega sodišča. V izjemnih okoliščinah, kadar se pojavijo novi dokazi, lahko stranka v postopku zoper pravnomočno sodbo sodišča v skladu s postopkom iz poglavja 68 zakonika o civilnem postopku pri Vrhovnem sodišču vloži zahtevek za preskus. Zahtevek za preskus se lahko vloži v dveh mesecih po ugotovitvi, da obstaja razlog zanj. Če stranka v postopku ni bila zastopana, lahko zahtevek za preskus vloži v dveh mesecih od vročitve odločbe stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, če stranka ni pravdno sposobna. Za ta namen se vročitev z javno objavo ne upošteva. Zahtevka za preskus ni mogoče vložiti, če je sodba, v zvezi s katero se zahteva preskus, pravnomočna več kot pet let.
tags: #vsled #navedenega #vlozena #pritozba