Ključni element sodobnega kmetovanja je gnojenje, saj tlom vračamo hranila, ki so bila z odvzetim pridelkom odstranjena. Na živinorejskih kmetijah nastajajo živinska gnojila, kot so gnoj, gnojnica in gnojevka, ki vsebujejo hranila, enakovredna mineralnim gnojilom. Vendar pa so zaradi mikrobno-kemijskih procesov hranila pogosto izgubljena ali rastlinam nedostopna, zato je pravilno ravnanje z njimi nujno za ohranjanje rodovitnosti tal.
Sestava in pomen gnojevke
Gnojevka je kompleksna zmes raztopljenih in neraztopljenih živalskih izločkov, ostankov krme in vode. Povprečno ena glava velike živine na dan izloči od 40 do 50 kg gnojevke. Ključna sestavina je sečnina, ki predstavlja glavni produkt presnove dušika.
| Hranilo | Povprečna vsebnost (kg/tono) |
|---|---|
| Dušik (N) | 4 - 6 |
| Fosfor (P) | 1,6 - 3 |
| Kalij (K) | 4 - 5 |
Pomembno je poudariti, da živali izkoristijo le približno 10-15 % zaužitih hranil, kar pomeni, da gnojevka vsebuje vsaj 85 % prvotnih hranil. Njihova sestava je odvisna od intenzivnosti reje, sestave krme in prehranskih dodatkov.
Zmanjševanje izgub dušika
Na izgube dušika lahko vplivamo že z načinom zbiranja živalskih izločkov v hlevu. V hlevih z ločenim zbiranjem gnoja in gnojnice so izgube manjše kot pri gnojevki. Izgube lahko zmanjšamo z vzdrževanjem čistoče, pogostim čiščenjem in nizkimi temperaturami v hlevu.
Skladiščenje in obdelava
- Pokrivanje jam: Izgube dušika se učinkovito zmanjšajo s pokrivanjem jam za gnojevko s povoznimi ploščami ali ponjavami.
- Skladiščenje v mehovih: Najmanj izgub dušika je pri skladiščenju v za to namenjenih mehovih (balonih) ali cisternah.
- Fermentacija: Za ohranjanje življenja v tleh sta ključni poti kompostiranje in glikolizna fermentacija (Bokashi). Fermentacija ohrani večino energije v gnojevki, znižani pH pa preprečuje ureazo in pretvarja amoniak (NH3) v rastlinam dostopno obliko (NH4+).
V SREDIŠČU | Kdaj bo Janša odvrgel ovčji kožuh?
Preprečevanje negativnih vplivov na rastline
Neposreden stik neobdelane gnojevke s koreninami lahko povzroči ožige zaradi fitotoksičnih organskih kislin in amoniaka. Obdelana gnojevka ne le zmanjšuje tveganje za poškodbe korenin, ampak povečuje mikrobiološko aktivnost v tleh. Uporaba dodatkov, kot so tisti na osnovi morskih alg in bentonita, izboljša pretočnost gnojevke, zmanjša zamašitev kanalov in zmanjša neprijeten vonj do 68 %.
Gospodarnost in trajnost
Z boljšim izkoristkom dušika iz lastnih organskih gnojil se zmanjša potreba po nakupu dragih mineralnih gnojil. Pri obdelani gnojevki lahko kmetje pridobijo večje količine dušika, fosforja in kalija na kubični meter. Uporaba naravnih pripravkov, ki vsebujejo ionske izmenjevalce in biološke aktivatorje, dolgoročno izboljšuje strukturo tal, optimalno pH vrednost in zdravstveno stanje živali.