Solata (Lactuca sativa L.) je priljubljena listnata zelenjava iz družine nebinovk (Asteraceae), znana po blagem, svežem okusu. Je ena izmed pomembnejših in najbolj razširjenih vrtnin, ki jo je mogoče gojiti in uživati skoraj v vseh letnih časih. Domnevno je nastala z mutacijami divje vrste Lactuca serriola, njena pridelava pa je enostavna in poznamo veliko tipov.
Zgodovina in Izvori Solate
Že v starem Egiptu je solata veljala za pomembno vrsto sveže zelenjave. Poznali so jo tudi Grki in Rimljani, ki so gojili več različnih oblik, med katerimi so bile posebej cenjene rastline z velikimi, kodrastimi listi. Zgodovinar Herodot je približno 400 let pr. n. št. omenjal solatni sok kot zdravilo, starogrški in perzijski zdravniki pa so zanj predvidevali, da ima pomirjevalni oziroma uspavalni učinek. V srednjem veku so gojili predvsem solate z velikimi, ohlapno razporejenimi listi, ki niso tvorili čvrste glave, kot jo poznamo pri današnjih sortah.
Botanične Značilnosti Solate
Solata razvije razmeroma močan koreninski sistem, večina korenin sega do približno 60 cm globine, posamezne pa lahko prodrejo tudi do 1,8 m. Iz glavne korenine izraščajo številne stranske korenine, ki se najpogosteje razraščajo tik pod površino tal. Listi se razvijajo na zelo kratkem, reduciranem steblu in tvorijo rozeto. Njihova barva je lahko zelo različna, od svetlo do temno zelene, rdeče, rjavkaste ali rumenkasto zelene. Rdečkasti odtenki so posledica prisotnosti antocianov, ki se lahko pojavljajo v obliki peg ali pa so razporejeni po celotni listni površini. Notranji listi v glavici oziroma rozeti so običajno svetlejši od zunanjih.
Tipi Solate
Obstajajo različni tipi solat, ki se ločijo po načinu rasti in obliki:
- Glavnata solata (Lactuca sativa capitata) tvori liste na kratkem steblu, ki se v času zrelosti zavijejo v bolj ali manj kompaktno glavico. Oblika in kompaktnost glave sta odvisni od sorte.
- Berivka (Lactuca sativa acephala) ne tvori glave, temveč razvije rozeto listov. Liste lahko obiramo postopoma od spodaj navzgor ali pobiramo celo rastlino. V primerjavi z drugimi sortami je bolj odporna na mraz in nekatere bolezni.
- Rezivka (Lactuca sativa secalina) prav tako ne tvori glav, ampak odprto rozeto.
- Vezivka, romanska solata ali štrucarka (Lactuca sativa longifolia) oblikuje podolgovato, rahlo glavo z gladkimi ali rahlo nakodranimi listi zelene do rdečkaste barve.
Vzgoja Solate: Od Setve do Presajanja
Izbira Sorte in Čas Setve
Pridelovanje solate se začne z ustreznim izborom sorte, ki je odvisen od časa pridelave (pomladanski, poletni, jesensko-zimski termin), cilja pridelave (npr. glavnata ali krhkolistna solata, mehkolistna ali ledenka) ter možnosti prodaje. Pri izbiri si lahko pomagamo z rezultati sortnih poskusov in podrobnimi opisi semenarskih hiš.
Solata je zelenjava hladnih obdobij, vročina ji ne ustreza. Seme solate ne bo vzkalilo, ko je temperatura tal višja od 26,7 °C, kaliti pa začne že pri 4,4 °C, zato je idealna zelenjava za zgodnje in pozno sejanje in sajenje. V toplih mesecih namakamo seme v dobro osvetljenem prostoru vsaj 16 ur pred sejanjem, s čimer občutno povečamo odstotek vzkaljenih semen.
Setev solate za pomladansko pridelavo lahko začnemo že v januarju, ko solata potrebuje za kalitev vsaj od 2 do 3 °C. V sredini februarja se prične s setvijo več semen v večjo posodo z vlažnim substratom, ki se posuje s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kaljenje poteka pri temperaturi med 18 in 22 °C, v temi, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Za setve zgodaj pomladi so najprimernejše krhkolistne sorte, kot so braziljanka, bistra, posavka, ljubljanska ledenka.
Gojenje solate od setve do žetve
Pikiranje in Nega Sadik
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna.
Kasnejše setve prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo, vendar je nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo. Izbiramo sorte, ki tudi prezimijo, da bomo solato nabirali še pozimi. Prezimne sorte so vegorka, posavka in bistra (krhkolistne) ter zimska rjavka in nansen (mehkolistne).
Sodobne tehnologije pridelave solate vključujejo vzgojo sadik s koreninsko grudo v gojitvenih ploščah ali šotnih kockah, kar ima številne prednosti, kot so krajši čas zasedbe zemljišča, znižanje stroškov za varstvo in oskrbo rastlin ter manjša poraba vode.
Presajanje Sadik na Prosto
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov in dobro razvito koreninsko grudo, so dovolj velike, da jih presadimo. Sadike posadimo relativno visoko, kar pomeni, da koreninski vrat postavimo nad nivo površine tal in ga ne zakopljemo v zemljo. S tem dosežemo hitrejšo rast in manjšo izpostavljenost gnitju koreninskega vratu. Pri spomladanskih terminih pridelave na prostem je priporočljivo prekrivanje solate z vlaknastimi tkaninami (agro koprenami), ki ustvarijo ugodnejšo klimo in skrajšajo rastno dobo.
Sadilna razdalja je odvisna od termina pridelave, bujnosti in lastnosti posamezne sorte ter namena pridelovanja. Za rozetaste sorte je primerna gosta sadilna razdalja 20 cm v cikcak vzorcu. Pri glavnatih sortah pa jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo, še posebej, če jih želimo pridelati do končne tehnične zrelosti. Na splošno velja, da je sadilna razdalja za krhkolistne solate med vrstami okrog 40 cm in v vrsti približno 30 cm. Mehkolistne solate lahko sadite nekoliko bolj skupaj.
Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo lahko tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rasla.
Nega Solate Med Rastjo
Zalivanje in Gnojenje
Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Solata ne rabi posebno močnega gnojenja, zelo pa je hvaležna za redno rahljanje tal in zalivanje. Gredice, kjer gojite solato s kompostom ali drugim organskim gnojilom, gnojite pol manj kot paradižnik ali papriko.
Pletje in Zaščita pred Boleznimi in Škodljivci
Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Glavne bolezni solate so solatna plesen, siva plesen in listna pegavost. Če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje, ne bo težav z boleznimi.
Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Pri nakupu sadik bodite pozorni tudi na solatno plesen, ki včasih napade že sadike.
Strune in uši so najpogostejši škodljivci solate. Strune lahko zatirate z ekološkimi pripravki in jih lovite tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti pa jih okopavanje. Zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko posejete tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun, izogibajte pa se aster, gladiol in dalij.
Spravilo in Shranjevanje Solate
Način Obiranja
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Rozetaste sorte nabiramo postopno. Berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe.
Skladiščenje
Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku, neoprano in suho. Liste pred uporabo le speremo pod tekočo vodo in jih ne namakamo. Pri pripravi ni priporočljivo odstranjevati listnih reber, saj tudi ta vsebujejo številne hranilne snovi.
Prehranska Vrednost Solate
Solata je živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 g sveže solate vsebuje le 20 kcal (84 kJ). Njena sestava večinoma predstavlja voda (približno 95 %), med suho snovjo pa prevladujejo ogljikovi hidrati in relativno velika vsebnost prehranske vlaknine. Solata je predvsem bogat vir vitamina K, ki prispeva k ohranjanju kosti in strjevanju krvi. Več hranil vsebujejo temnolistne solate in manj gnojene rastline, manj pa rastline iz rastlinjakov, solata berivka in obeljeni deli v glavnatih sortah.
Kulturne Solate in Druge Sorodne Zelenjave
Pripotna Ločika (Divji Kompas)
Pripotna ločika (Lactuca serriola) je zelo razširjena pri nas kot plevel, a namesto, da jo pulite, izkoristite njene prednosti. Vsebuje dragocene vitamine, minerale, antioksidante, grenčine in smole, zato je dober dodatek zdravi prehrani. Uživamo samo mlade liste, ki jih nabiramo spomladi in poleti, cvetni koški pa so bolj priljubljeni za okrasitev jedi kot pa zaradi njihovega okusa. Uporabiti je možno tudi korenine rastline, podobno kot pri regratu se jih suši in zmelje ter skuha, da dobimo kavni nadomestek. Divja pripotna ločika je ostala cenjena v zdravilstvu, saj deluje pomirjevalno in protibolečinsko kot opij, čeprav ne vsebuje opiatov in ne povzroča odvisnosti. Solata, kot jo poznamo danes, je nastala s selektivnim gojenjem pripotne ločike. Pripotna ločika ima še eno botanično posebnost, in sicer se njeni listi v sončnem vremenu zasukajo in postavijo v smeri sever-jug, zaradi česar ji botaniki pravijo "kompasna rastlina" oziroma "divji kompas".
Rukola
Rukola, predvsem divja rukola ali tankolisti dvoredec (Diplotaxis tenuifolia L.), je že udomačena na slovenskih vrtovih. Naredi narezljane liste, rozete pa lahko večkrat porežemo. Sejemo jo lahko v zelo hladno zemljo, kali že pri 2 °C. Je rastlina kratkega in hladnega dneva, zato poleti preprosto ne dela. Sejemo jo spomladi in spet jeseni, od začetka septembra do konca oktobra.
Užitni Tolščak
Užitni tolščak potrebuje več toplote za vznik, zato ga sejemo šele, ko se zemlja dovolj ogreje (10 °C). Njeni listi so kislo pikantnega okusa, vsebujejo pa veliko koristnih snovi. Jemo jih kot svež dodatek v mešanici zelenih solat ali skuhamo kot špinačo.
Zimski Portulak
Zimski portulak (Claytonia perfoliata) je vrtnina, ki jo sejemo zelo zgodaj in uspešno raste tudi v senci, zato ga lahko posejemo med sadike paprike, paradižnika ali jajčevca.
Užitna Vrtna Loboda
Užitna vrtna loboda ima lepe, zelo dekorativne liste, zraste lahko do pol metra visoko, vendar jo raje režite sproti in njene mlade liste oziroma poganjke uživajte kot dodatek solatam.
Mešanica Rastlin za Mlade Liste
Mešanica semena rastlin za mlade liste, ki vsebuje berivko, radič, blitvo, špinačo, rdečo peso in rukolo, je odličen način za preganjanje spomladanske utrujenosti. Sejemo jo v vrstice, 20 cm narazen, in režemo mlade liste.